Vlagatelji na evropskih borzah so v nov trgovalni teden vstopili zadržano, saj so se večji borzni indeksi ob koncu dneva večinoma obarvali rdeče. Presenetila je novica, da se je nemško gospodarstvo – največje v Evropi – v zadnjem četrtletju 2022 skrčilo za 0,2 odstotka, kar veča tveganje za nastop recesije.
V tem tednu se ameriška centralna banka (Federal Reserve), britanska centralna banka (Bank of England) in Evropska centralna banka (ECB) odločajo o novih dvigih obrestnih mer, trgi pa pričakujejo tudi finančne rezultate tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Alphabet.
Osrednji indeks evroobmočja je dan zaključil 0,46 odstotka pod gladino, z največjimi padci v sektorjih nepremičnin, informacijske tehnologije in energije. Največjo rast je beležil sektor osnovnih potrošniških dobrin, ki ga v indeksu zastopajo podjetja, kot so Danone, Pernod Richard in L'Oreal.
Nemški indeks DAX je izgubil 0,16 odstotka vrednosti, francoski CAC 40 pa 0,21 odstotka. Med večjimi indeksi je rast beležil le britanski FTSE 100, ki je pridobil 0,25 odstotka.
Tudi v Združenih državah Amerike (ZDA) so v prvih urah današnjega trgovanja indeksi zdrsnili pod izhodišča. Osrednji indeks S&P 500 je do 18.30 izgubil 0,64 odstotka; Nasdaq 100, ki vključuje predvsem tehnološke delnice, pa je upadel za 1,29 odstotka.
Vlagatelji pričakujejo, da bo Fed obrestne mere dvignil za četrt odstotne točke, kar bi bilo že drugo zaporedno upočasnjevanje po dvigu za pol odstotne točke na zadnjem monetarnem zasedanju lanskega leta. ECB in britanska banka, ki o dvigih odločata dan po Fedu, bosta po pričakovanjih trgov obrestne mere dvignili za pol odstotne točke.
"Mislim, da za naslednji korak vzpona potrebujemo več, kar ne pomeni le, da nimamo globoke recesije dobičkov, ampak tudi, da lahko podjetja ostanejo trdna v tem zahtevnem obdobju," je za Bloomberg TV dejal Marcus Morris-Eyton, vodja portfelja pri Allianz Global Investors. "Vlagatelje bi pozval, naj bodo selektivni, vendar smo na splošno razmeroma optimistični glede tega, kje smo trenutno."
Največja kriptovaluta po tržni kapitalizaciji bitcoin je v današnjem trgovanju izgubila zagon zadnjega meseca in upadla za 2,7 odstotka, na raven 23.100 dolarjev za digitalni kovanec. Od začetka leta je bitcoin pridobil že skoraj 40 odstotkov ob stavah vlagateljev, da se cikel monetarnega zategovanja centralnih bank naposled umirja, kar naj bi povečalo povpraševanje po bolj tveganih sredstvih.
Nafta je nadaljevala včerajšnje padce, tudi na naftnih trgih namreč vlagatelji čakajo na odločitev Feda, ki bo ponudila uvid v bodoče povpraševanje v ZDA. Zahodnoteksaška surova nafta (WTI) je izgubila slab odstotek vrednosti, za 159-litrski sod je treba odšteti nekaj manj kot 79 dolarjev.
.webp){kind=icon}
