.webp){kind=icon}
Ameriški delniški trg doživlja turbulentno leto. Potem ko so delniški indeksi v letu 2021 beležili rekorde, je letos njihova vrednost izrazito upadla. Ameriški indeks največjih blue chipov S&P 500 je letos upadel za 17 odstotkov, tehnološki indeks Nasdaq pa za skoraj 30 odstotkov. Izgube je nekoliko ublažil zadnji mesec, ko so se vrednosti borznih indeksov odbile od letošnjega dna – S&P 500 za 11 odstotkov in Nasdaq za osem odstotkov (merjeno v lokalni valuti). Se bo rast nadaljevala ali lahko pride do novega upada tečajev? Preden odgovorimo na to vprašanje, preverimo, kako so ta hip vrednotene ameriške delnice.
Navkljub popravkom ameriške delnice še vedno precenjene?
Po letošnjih upadih delniških tečajev se je tržna kapitalizacija ameriških delnic skrčila za dobro petino, na 42.620 milijard dolarjev. Da bi ugotovili, ali so delnice ta hip precenjene ali podcenjene, si lahko pomagamo z Buffettovim indikatorjem, ki je eno od orodij za presojanje vrednotenja delnic. Ime je dobil po borznemu mačku Warrenu Buffettu. Buffettov indikator je količnik, ki ga izračunamo tako, da tržno kapitalizacijo ameriških delnic delimo z vrednostjo bruto domačega proizvoda (BDP) Združenih držav Amerike (ZDA). Zgodovinsko povprečje količnika za zadnjih 20 let znaša 1,29 – pri tej vrednosti količnika naj bi bile ameriške delnice vrednotene pošteno.
Prvi standardni odklon, do katerega naj bi bile ameriške delnice še vedno relativno pošteno vrednotene, znaša 1,61. Vse, kar je nad to vrednostjo, nakazuje na precenjenost in vse, kar je pod njo, na podcenjenost. Buffettov indikator je najvišjo vrednost dosegel konec lanskega leta, ko je znašal 2,25, po letošnjih upadih vrednosti delnic pa znaša 1,66. To nakazuje, da so ameriške delnice še vedno nekoliko precenjene. Pri izračunu smo upoštevali zadnje znane podatke; trenutno so na voljo podatki o BDP za tretje četrtletje.
Preberi še
So evropske delnice že dosegle dno? Mnenja strokovnjakov so mešana
Evropski borzni indeksi v zadnjem mesecu izrazito rastejo, upadi od začetka leta večinoma dvomestni. Bodo delnice rasle še naprej ali nas čaka nov medvedji trend?
18.11.2022
Na Kitajskem nov val okužb, obljube o omiljenih ukrepih preuranjene?
V Pekingu je po več kot pol leta prišlo do prvih treh smrtnih žrtev zaradi covida-19.
21.11.2022
Kako je Muskova modra kljukica zbrisala milijarde tržne vrednosti
Poplava lažnih računov na Twitterju je prizadela nekatere globalne korporacije, kot sta Lockheed Martin in Eli Lilly.
19.11.2022
V ZDA se nepremičninski trg ohlaja zaradi visokih obrestnih mer
Cene rabljenih hiš v ZDA so oktobra upadle deveti mesec zapored.
18.11.2022
Buffettov indikator seveda ni železni zakon in nam ne more zagotovo povedati, ali bo vrednost ameriških delnic v prihodnosti rasla ali upadala.
Cikli razkrivajo prihodnost?
"Delniški indeks S&P 500 je na prvi pogled videti precenjen, dokler ne upoštevamo strukture indeksa, ki ima občutno višji delež tehnoloških podjetij z visokimi stopnjami rasti," opozarja Aleš Grbić, upravljavec premoženja pri Savi Infond. Ena cenovno ugodnejših panog v omenjenem indeksu je prav panoga komunikacijskih storitev, kjer imata podjetji Alphabet (matično podjetje Googla) in Meta (matično podjetje Facebooka) močno utež, sta pa po metodi diskontiranega prostega denarnega toka izrazito podcenjeni. "Na finančnih trgih ni zastonj kosil; to velja tudi pri Meti, saj ni jasno, ali jim bo uspel preboj v t. i. 'metaverzumu', kamor letno investirajo okoli 20 milijard dolarjev." Delnica Mete je sicer od začetka letošnjega leta izgubila skoraj 70 odstotkov vrednosti, delnica Alphabeta pa 35 odstotkov.
"V preteklih medvedjih ciklih smo videli, da je bil povprečen padec indeksa S&P 500 v medvedjem trendu okoli 30 odstotkov in je trajal malo manj kot 12 mesecev. Temu padcu smo se zelo približali, prav tako tudi štetju mesecev trajanja povprečnega medvedjega trga," pravi Grbić.
Vrednotenja vodilnih delniških indeksov, merjena s prihodnjim P/E (razmerje med ceno in dobičkom), so se občutno znižala, še dodaja upravljavec premoženja. "Indeks S&P 500 je bil konec avgusta 2020 vrednoten pri več kot 23-kratniku prihodnjih dobičkov. Konec meseca septembra so delniški indeksi dosegli najnižje vrednosti vse od novembra 2020; S&P 500 je takrat dosegel dno pri 15-kratniku pričakovanega dobička."
Smo že dosegli dno ali se obeta nov popravek?
To je ključno vprašanje, ki tare marsikaterega vlagatelja. Mnenja borznikov pa so – po pričakovanjih – precej neenotna.
"Dno še ni bilo doseženo," ocenjuje upravljavec premoženja pokojninskih skladov Miha Žejn iz Modre zavarovalnice. "Ali bo doseženo novo dno, ki bo globlje od prejšnjega, je odvisno predvsem od tega, ali bo gospodarstvo ZDA padlo v recesijo in kako močna bo. To je hkrati tudi največje tveganje, ki ga vidimo za prihodnje leto." Žejn namreč ocenjuje, da trgi v tem trenutku ne diskontirajo dovolj verjetnosti recesije oziroma ji pripisujejo prenizko verjetnost. "Pozitiven scenarij za delniški trg bi bil, da recesije sploh ne bo oziroma da bo zelo plitva in da bodo hkrati inflacijski pritiski popustili."
"Letos smo imeli kar tri obdobja, ko je indeks S&P 500 pridobil desetino ali več in je kljub temu še vedno v negativnem območju," povzame dogajanje na ameriških borzah Rok Potočnik, upravljavec premoženja pri NLB Skladih. Zato sogovornik meni, da kljub rasti indeksa v zadnjem mesecu dni "ne moremo izključiti možnosti, da bodo trgi nadaljevali svojo pot navzdol". Potočnik med dejavnike tveganja, ki bodo vplivali na vrednost referenčnega borznega indeksa v ZDA, uvršča povišano inflacijo, rast plač, morebiten nastanek recesije, kitajsko spopadanje z epidemijo covida-19 in nepremičninsko krizo ter poostren odnos med Kitajsko in ZDA.
"Trenutno se zdi, da smo na delniških trgih dosegli lokalno dno," pa so nasprotnega mnenja pri Generali Investments. Ker je obvezniška krivulja še naprej inverzna, tudi izpostavljajo, da se že nahajamo v recesiji oziroma lahko to pričakujemo v prihodnjih mesecih. Ohlajanje potrošnje in širšega gospodarstva bi imelo negativen učinek na prihodke podjetij, to pa bo tudi vplivalo na vrednost delnic, še dodajajo.
"Ameriški indeksi so že dosegli dno," meni tudi Marko Bolarič, borzni posrednik pri NKBM. Ob tem pristavi, da to velja ob predpostavki, da smo že dosegli inflacijski vrh in bo dvigovanje obrestne mere počasnejše ter ne bo preseglo petih odstotkov. "V tem primeru bi lahko v ZDA videli mehak pristanek gospodarstva in v letu 2023 morda tudi že nižanje ključne obrestne mere."
"Vrednotenja delnic v ZDA so nekoliko višja, kar je za ameriški delniški trg značilno," komentira Matjaž Pogorevc, analitik pri Triglav Skladih. Zaradi geopolitične in ekonomske moči so ameriške delnice namreč vedno kotirale z določeno premijo v primerjavi z drugimi trgi. Opaziti je še, da prihodki podjetij rastejo, dobički pa zaostajajo. V veliko največjih podjetjih so zamrznili zaposlovanje in v nekaterih celo odpuščajo, kar kaže na rahljanje trga dela, upad dobičkov pa pojasnjuje tudi letošnje padce vrednosti delnic, dodaja. "Za evropske vlagatelje je trg v ZDA manj privlačen zaradi šibkega evra in pričakovanja, da bo evro apreciiral v primerjavi z dolarjem zaradi dvigov obrestnih mer v Evropi."
Povzetek letošnjega dogajanja na borzi
Prvi večji upad delniških tečajev na borzi se je zgodil na začetku leta, ko je bila inflacija že povišana. Kitajska je takrat zapirala večja mesta, da bi umirila širjenje koronavirusnih okužb. Naslednja razprodaja je sledila po februarski invaziji Rusije na Ukrajino. Marca je nato vrednost borznih indeksov sklestila ameriška centralna banka Fed, ki je začela prvič po letu 2018 ponovno zviševati ključno obrestno mero. Konec poletja je sledil še en strm upad tečajev, in sicer zaradi napovedi Feda, da je za umiritev inflacije pripravljen zategniti denarno politiko do mere, ki bo povzročila recesijo. K pesimizmu vlagateljev na borzah so prispevale tudi energetska kriza v Evropi in takrat rekordne cene energentov, ki so poletele v nebo.
Oktobra in novembra je sledil zasuk. Referenčni borzni indeksi so začeli izrazito rasti, potem ko se je inflacija v ZDA začela ohlajati in ko je popustil energetski krč v Evropi. Vlagatelji so začeli špekulirati, ali bo Fed na podlagi teh podatkov vendarle umiril zviševanje ključne obrestne mere oziroma jo začel zniževati prej od načrtov.
Prejšnji teden je prišlo do spremembe v tonu ameriških centralnih bankirjev. V četrtek je guverner centralne banke v St. Louisu James Bullard namreč dejal, da bi po njegovem mnenju Fed moral dvigniti obrestno mero še višje od pričakovanj – na stopnjo od pet do 5,25 odstotka –, da bo umiril inflacijo.
Do zasuka je v zadnjem tednu prišlo tudi na Kitajskem, ki se sooča s porastom okužb in smrti zaradi covida-19, kar nakazuje na to, da bo postpandemsko odpiranje države zahtevnejše od pričakovanj in napovedi Xi Jinpinga, vodje kitajske komunistične partije.
