Borze na Balkanu se že nekaj let soočajo z enakimi izzivi: s pomanjkanjem povpraševanja in ozki ponudbi podjetij, so se strinjali sodelujoči na Dnevu investitorjev ljubljanske in zagrebške borze, v okviru katerega so se predstavili kapitalski trgi Slovenije, Hrvaške in Makedonije.
Kljub trenutnim upadom vrednosti vseh večjih borznih indeksov, še posebej ameriških, pa so ljubljanski, zagrebški in makedonski indeks utrpeli manjše izgube. Tako je njihova vrednost še vedno višja kot pred koronavirusno epidemijo.
Na zagrebški borzi v zadnjem mesecu skromen promet
Tako kot svetovni borzni trgi je tudi hrvaški v lanskem letu dosegal rekordne vrednosti. Optimizem vlagateljem so poganjale predvsem nizke obrestne mere in dobre dividende, ki jih izplačujejo borzni člani. Med borznimi uspešnicami je bil lani poleg indeksnih skladov tudi prva izdaja delnic (initial public offering-IPO) hrvaškega IT podjetja Špan, ki je eden največjih izvoznikov na Hrvaškem. Napovedali so tudi že prvo dividendo, ki bo znašala pet hrvaških kun oziroma 0,66 evra bruto.
Preberi še
Hrvaški borzni prvaki: Kako rešujejo pokovidne izzive?
Če so bile pred leti delnice turističnih podjetij za vlagatelje nezanimive, zdaj z velikim koraki prihajajo v sam borzni vrh.
27.05.2022
Letos je na hrvaškem borznem parketu malo manj pravljično, saj je pokoronavirusno okrevanje delno ustavila rusko-ukrajinska vojna. Tako kot svetovni indeksi je tudi hrvaški doživel petodstotni upad z rekordnih vrednosti.
V zadnjem mesecu je vrednost zagrebškega borznega indeksa CROBEX zmerno upadala, zadnje štiri tedne zapored pa je končal v rdečih številkah. Promet je bil v zadnjih časih zelo skromen. Vlagatelje skrbi predvsem vse višja inflacija in napovedana zaostritev monetarne politike, zato niso motivirani za dodatno investiranje. Tako CROBEX kot tudi CROBEX10, ki vključuje 10 največjih hrvaških borznih družb, sta dosegla najnižjo raven od konca marca letos.
Bloomberg Chartmaker
Kljub visokim depozitom na bankah ni večjega priliva na borze
Hrvaška borza je privlačna tako za male vlagatelje kot tudi za večje pokojninske sklade. "Podjetja so zaradi visoke dvidendne donosnosti glede na trenutne tečaje podcenjena. Hkrati pa imajo tudi dobre predispozicije za nadaljnjo rast. Tu izpostavljam predvsem delnice turističnih podjetij in podjetij iz predelovalne panoge,« je na dogodku povedal Danijel Delač iz investicijskega podjetja Intercapital. Zagrebška borza ima sicer veliko dividendnih in vrednostno podcenjenih (value) delnic, primanjkujejo pa delnice rastočh podjetij (growth), zlasti iz tehnološke panoge.
"Likvidnost je vedno vroča tema na slovenskem in hrvaškem trgu. Gre za težavo, ki se ne manjša, ampak stagnira," je bil kritičen Delač. Kot pravi, se morata obe borzi izboljšati tako na strani ponudbe kot povpraševanja. "Kljub visokim depozitom ni večjega priliva teh sredstev na borzo. Hrvati izjemno malo investirajo v delnice, za finančna sredstva tako namenijo zgolj 3,5 odstotka svojega premoženja," izpostavlja Delač.
Vstop v evroobmočje bo za borzo koristen
Po besedah Delača se praktično vsa podjetja na hrvaški borzi trenutno soočajo z izzivi visokih cen energentov in surovin. Naslednja težava pa je po njegovem mnenju delovna sila. "Tudi za vlagatelje na hrvaškem trgu je pomembno, da z enim očesom spremljajo dogajanje na zahodnih trgih, saj ti narekujejo svetovno dogajanje," poudarja Delač.
Kaj pa vstop v evroobmočje? "Prevzem evro valute bo za hrvaško borzo zagotovo koristen, kljub temu pa večjega navala evropskih vlagateljev ne pričakuje. Ključno pa bo, da se bodo vlagatelji izognili valutnemu tveganju. Ne glede na to pa to ne bo imelo večjega vpliva na strani ponudbe podjetij na borzi," pravi Delač. Kot dodaja, je kar 90 odstotkov vseh investicijskih skladov na Hrvaškem že denominiranih v evrih, zato bo prilagajanje na evrsko območje enostavno tako za vlagatelje kot za industrijo skladov.
Na makedonski borzi odlivanje kapitala velik problem
Kljub temu da makedonska borza za slovenske vlagatelje po finančni krizi 2008 ni ravno privlačna, je v lanskem letu dosegla rekordno vrednost. Tudi letos indeks ostaja relativno visoko, njegova vrednost pa je še vedno za tretjino višja glede na predpandemično raven.
V makedonskem indeksu MSE MBI10 – 10 je vključenih desetih največjih delnic na borzi. Glede na zadnje podatke pa imajo tri največja podjetja Alkaloid, Komercijalna banka in Makpetrol 60-odstotno utež v celotnem indeksu.
"Za letos je predvidena rast depozitov v višini skoraj šestih odstotkov, a nas kljub temu skrbi, da ta sredstva ne bodo prišla na borzo. Še več, resno smo zaskrbljeni zaradi odlivanja sredstev z borznega trga," je na dogodku povedal Filip Petruševski, predsednik uprave borznega posrednika InvestBroker.
Kot pravi, tujih vlagateljev na makedonski borzi praktično ni, pa tudi za domače so bolj privlačne tuje borze. "Težave imamo z likvidnostjo, ponudba finančnih instrumentov je omejena, zato ne vemo, kako naj tekmujemo z razvitimi borzami," pravi Petruševski.
.webp){kind=icon}
