Po mnenju banke Barclays bi lahko zaradi strahu pred recesijo vlagatelji delniški vzajemni skladi letos odprodali za 350 milijard dolarjev naložb.
K črnoglednim napovedim največ prispevata nestabilna makroekonomska slika in zategovanje monetarnih politik.
V luči inflacije vlagatelji bežijo iz delnic, centralne banke pa višajo obrestne mere. Inflacija se je še zaostrila zaradi vojne v Ukrajini, ki viša cene energentov in drugih surovin. To povečuje stroške podjetij in niža njihove tržne vrednosti.
Preberi še
Delnicam družabnih omrežij grozi izguba 100 milijard dolarjev
Delnice družabnih omrežij bi lahko izgubile več kot 100 milijard dolarjev tržne vrednosti po klavrni napovedi dobičkov podjetja Snap.
24.05.2022
Finančni trgi pred turbulentnim obdobjem po zvišanju obrestnih mer v ZDA
Napoved predsednika ameriške centrlalne banke Jaromea Powella o nadaljnjem postopnem višanju obrestnih mer je spodbudila rast delnic in obveznic. Hkrati je Powell tlakoval pot za precej bolj turbulentno obdobje na finančnih trgih.
05.05.2022
Lagarde: Do konca septembra izhod iz območja negativnih obrestnih mer
Evropska centralna banka (ECB) bo verjetno začela zviševati obrestne mere v juliju in negativno območje zapustila do konca septembra.
23.05.2022
Po podatkih Barclaysa so ta mesec vlagatelji v delniških vzajemnih skladih prvič po avgustu 2020 postali neto prodajalci. Odlivi iz delniških vzajemnih skadov letos predstavljajo 0,3 odstotka upravljanih sredstev, kar napoveduje še nadaljnih 350 milijard dolarjev vredno odprodajo do konca leta, v kolikor se ekonomski kazalci ne spremenijo. V obdobjih največje odprodaje, na primer v času finančne krize leta 2008/09, je povprečna prodaja delniških naložb znašala 2,6 odstotka vseh upravljanih sredstev, še dodajo pri Barclays.
ZDA so odprodaji delnic bolj izpostavljene kot Evropa.
Kaj pa pri nas?
Tudi v Sloveniji je letos zaznati padec neto vplačil v vzajemnih skladih glede na leto 2021, toda ta za zdaj še niso negativna.