Napoved predsednika ameriške centrlalne banke (Fed) Jeromea Powella o bolj postopni rasti obrestnih mer, kot so pričakovali finančni trgi, je spodbudila rast tako delnic kot obveznic. Ker pa Powell ni omenjal možnosti, da utegne Fed kar za 75 bazičnih točk (0,75 odstotka) zvišati ključno obrestno mero v ZDA prihodnji mesec, je tako verjetno tlakoval pot za bolj turbulentno obdobje na finančnih trgih, če se bodo nadaljevali inflacijski pritiski.
Fed je "skušal prenesti sporočilo o vzdržnem pričakovanju za zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk, vendar je nehote podal sporočilo, da višanje obrestnih mer vendarle ne bo tako agresivno," je za televizijo Bloomberg dejal Jeffrey Rosenberg, portfeljski upravljalec pri BlackRock, enemu največjih upravljalcev premoženja na svetu.
Bloomberg
Trgovalci, za zdaj, računajo na dvig obrestnih mer za pol odstotne točke v juniju, kot je tudi napovedal predsednik Feda Powell in ne pričakujejo več bolj agresivnega zviševanja obrestnih mer. Powell je torej presenetil marsikoga, tudi Rosenberga iz BlackRocka, ko je dejal, da bo Fed prenehal z višanjem obrestnih mer, ko bodo te dosegle raven med 2 ali 3 odstotke.
Finančne trge čaka zelo negotovo obdobje, saj bi lahko objave ekonomskih pokazateljev in razvoj dogodkov na geopolitčni ravni lahko zasejali dvom v Powellov pristop.
Vojna v Ukrajini in zapiranje Kitajske
"Inflacija predstavlja še vedno precejšenj izziv za ameriško centralno banko, saj je na ta problem lani gledala preveč ravnodušno," je dejač Stephen Miller, svetovalec za investicije pri GSFM, ki je del kanadske CI Financial Corp. "Finančni trgi so precej negotovi in nihanja so običajna, saj le-ti še vedno skušajo oceniti možnostt, da Fedu uspe ukrotiti inflacijo, ne da bi pri tem preveč zadušila gospodarsko aktivnost oziroma pahnilo gospodarstvo v recesijo."
Oči investitorjev so uprte v petkovo objavo razmer na trgu dela, pozorno pa bodo spremljali tudi podatke o inflaciji, ki bo objavljen prihodnji teden. Potek vojne v Ukrajini in zapiranja Kitajske zaradi kovida utegne dodatno zaplesti razmere na trgu, še zlasti ker je tudi Fed opozoril na inflacijska tveganja zaradi teh dogajanj.
"Fed se utegne soočiti s stagflacijo, če bodo šoki pri dobavah še dodatno pritisnili na rast cen, kar Fed postavlja v zelo neugoden položaj, saj lahko zaostovanje denarne politike negativno vpliva na povpraševanje," je dejal Dec Mullarkey, direktor upravljalca premoženja SLC Management.
Pričakovanja trgov se kažejo tudi na ceni 10-letnih ameriških državnih obveznic. Donosnost na ta dolg je namreč poskočil eno bazično točko (0,01%) na 2,89 odstotka, potem ko je v sredo poskočila za pet bazičnih točk.
Donosnost raste
Donosnost na dveletne ameriške državne obveznice je v četrtek zrasla za osem bazičnih točk na 2,72 odstotka, dan prej pa je donosnost upadla za 14 bazičnih točk. Donosnost na 30-letne obveznice, ki veljajo za najbolj občutljive na inflacijo, je zrasla za dve bazični točki na 3,05 odstotka, kar je zelo blizu najvišji ravni od leta 2019.
"Ameriška centralna banka si še vedno lahko premisli glede obsega rasti obrestnih mer, če se bodo razmere spremenile," je zapisal Roberto Perli, vodja oddelka za globalno politiko pri investicijski banki Piper Sandler. "Ne bi bili presenečeni, če se bo spet pojavila zamisel o povečaju za 75 bazičnih točk kot ukrep, če bo inflacija pospešeno rasla."
Bloomberg
.webp){kind=icon}
