Le petina gospodinjstev v območju evra je v pandemiji kopičila prihranke, kar nakazuje, da večina nima dodatnega blažilnika proti inflaciji, kaže danes objavljena analiza Evropske centralne banke (ECB).
V pandemskih letih 2020 in 2021 naj bi le petina gospodinjstev povečala prihranke, 16 odstotkov gospodinjstev pa je količino svojih prihrankov v tem obdobju zmanjšalo. To je lahko skrb zbujajoča vest za evropsko gospodarstvo, katerega (minimalno) rast žene zasebna potrošnja. Do sedaj je veljalo, da so potrošniki zaradi visokih pandemskih prihrankov odporni na inflacijo.
Najnovejša raziskava ECB, v katero so bili vključeni potrošniki iz šestih največjih evropskih gospodarstev, kaže, da veliko gospodinjstev nima nakopičenih prihrankov. Po podatkih raziskave so najbolj varčevala gospodinjstva z visokimi prihodki, niso pa varčevali tisti z nižjimi prihodki, ki so tudi najbolj izpostavljeni cenovnim šokom, ki smo jim priča letos na področju hrane in energentov.
"Porazdelitev prihrankov, zbranih v času pandemije covida-19, lahko omeji obdobje, v katerem lahko ti prihranki zaščitijo trenutno okrevanje porabe pred negativnim vplivom nedavnega skoka cen energije," so zapisali avtorji raziskave.
Lahko se zgodi, da bo visoka inflacija načela likvidnost gospodinjstev z nizkimi prihodki, kar bi pomenilo nižjo potrošnjo in najverjetneje tudi zdrs evrskega območja v recesijo.
.webp){kind=icon}
