Vroča poletja poganjajo trg bazenov: je domač bazen razkošje ali tudi investicija?

Za marsikoga je bil bazen nekoč simbol razkošja, danes pa postaja vse pogostejši del slovenskih vrtov. Bolj vroča poletja, želja po preživljanju več časa doma in pripravljenost vlagati v kakovost bivanja so v zadnjih letih opazno povečali povpraševanje po zasebnih bazenih. Graditelji poročajo o polnih sezonah, kupci pa so na izvedbo pogosto pripravljeni čakati tudi več mesecev.

Medtem ko montažni bazeni stanejo le nekaj tisoč evrov, se cene vgradnih bazenov z vso opremo hitro povzpnejo na več deset tisočakov, pri čemer jih številni ne razumejo več le kot strošek, temveč tudi kot naložbo v nepremičnino.

Po načinu filtracije vgradne bazene v grobem delimo na skimerske in prelivne, po načinu gradnje pa so najpogostejši betonski, zidani z izolacijskimi opažnimi bloki, kompozitni (poliestrski oziroma iz steklenih vlaken) ter inox bazeni. Razlikujejo se po zahtevnosti izvedbe, možnostih prilagajanja, videzu in seveda ceni, zato je izbira običajno odvisna od velikosti parcele, proračuna in želja investitorja.

Povpraševanje raste, investicije segajo do 50.000 evrov

V podjetju Remax iz Maribora, ki se z bazeni ukvarja že več kot štiri desetletja, pojasnjujejo, da zanimanje za zasebne bazene v Sloveniji še naprej raste. Povpraševanje se je v zadnjih letih po njihovih ocenah povečevalo za približno 10 do 15 odstotkov na leto.

Koliko bo investitor za bazen dejansko odštel, je odvisno od izbrane izvedbe, velikosti in dodatne opreme, razlike med posameznimi projekti pa lahko znašajo več deset tisoč evrov. ''Največ bazenov zgradimo v cenovnem razredu od 30.000 do 40.000 evri neto, na splošno pa se največ projektov giblje med 20.000 in 50.000 evri neto,'' pojasnjujejo v podjetju. Ob tem opozarjajo, da gre zgolj za strošek bazenske školjke, konstrukcije in opreme. Končna investicija je običajno višja, saj je treba prišteti še izkop, gradbena dela, pripravo terena, strojne in elektroinštalacije ter ureditev okolice.

Gradnja bazena ni zanemarljiva naložba. Foto: Depositphotos

Tudi orientacijski izračuni portala Mojmojster kažejo, da je gradnja bazena pomembna naložba. Po njihovih ocenah se cena izvedbe izkopa, dobave in vgradnje bazena giblje med 700 in 1.000 evri na kvadratni meter. Pri bazenu velikosti 7 krat 4 metre (28 kvadratnih metrov) to pomeni okvirni strošek med 19.600 in 28.000 evri, končna cena pa je odvisna od vrste bazena, izbranih materialov, opreme in zahtevnosti izvedbe.

Strošek gradbenih del je lahko višji od cene bazena

Osnovni bazeni so cenovno precej dostopnejši, medtem ko lahko avtomatsko pokrivalo, protitočno plavanje, toplotna črpalka, avtomatsko doziranje kemikalij, robotski čistilec ali LED-osvetlitev investicijo zvišajo za več tisoč evrov. ''Med slovenskimi kupci so še vedno najbolj priljubljeni skimerski bazeni s PVC-folijo, saj ponujajo dobro razmerje med ceno, vzdržljivostjo in možnostmi prilagoditve,'' pravijo v Remaxu.

Da so med Slovenci najbolj priljubljeni skimerski bazeni, ki so cenovno dostopnejša alternativa prelivnim bazenom, potrjuje tudi Dejan Ludvik iz podjetja DreamPool. Kupci se zanje odločajo predvsem zaradi ugodnejše investicije, saj prelivni sistemi zahtevajo zahtevnejšo izvedbo in višje stroške.

''Klasičen skimerski bazen iz stiropornih zidakov s PVC-folijo in montažo stane približno 15.000 evrov, vendar je to le del celotne investicije,'' pojasnjuje Ludvik. Tudi v podjetju DreamPool poudarjajo, da je treba k temu prišteti še gradbena dela, katerih strošek je lahko še višji. ''Nanese lahko tudi več kot 25.000 evrov,'' opozarjajo in dodajajo, da so se v zadnjem desetletju najbolj podražili prav stroški gradbenih del.

Za gradnjo bazena je ključno tudi pravočasno načrtovanje. Najprimernejši čas za naročilo je po koncu kopalne sezone, ko izvajalci začnejo pripravljati projekte za zimske mesece, gradnja pa se praviloma zaključi spomladi, pred začetkom nove sezone. ''Od naročila do dokončanja bazena tako običajno mine vsaj šest mesecev,'' pravi Ludvik.

Bazen kot naložba: kdaj poveča vrednost nepremičnine

Svetovni trendi kažejo, da lahko kakovostno izveden bazen v primernem okolju poveča tržno vrednost hiše, čeprav je učinek odvisen od lokacije, kakovosti izvedbe in pričakovanj kupcev. Analiza nepremičninskega portala Zillow je pokazala, da se hiše s slanovodnimi bazeni v povprečju prodajo za 1,5 odstotka višjo ceno od primerljivih hiš brez bazena, obenem pa se prodajo dva dni hitreje. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da je premija največja na trgih, kjer so bazeni pogosti, medtem ko lahko v hladnejših podnebjih ali pri slabo vzdrževanih bazenih njihov vpliv na vrednost nepremičnine hitro izgine.

Bazen lahko poveča vrednost nepremičnine za 10 odstotkov. Foto: Depositphotos

Tudi izkušnje slovenskih nepremičninskih posrednikov kažejo, da je učinek bazena najbolj izrazit na območjih, kjer ga kupci že pričakujejo oziroma ga razumejo kot pomembno dodano vrednost nepremičnine. Po ocenah nepremičninske družbe Century 21 bazen praviloma poveča vrednost nepremičnine za približno 10 odstotkov, pri čemer je učinek odvisen predvsem od lokacije. Na Obali je dodana vrednost še izrazitejša, saj bazen privablja širši krog kupcev in je pogosto eden ključnih dejavnikov pri odločitvi za nakup.

''Kupce, zlasti pri nepremičninah, ki niso neposredno ob morju, zelo zanima, ali hiša že ima bazen oziroma ali parcela omogoča njegovo naknadno postavitev. Na Obali je bazen zato še pomembnejša konkurenčna prednost kot v notranjosti države,'' ocenjujejo v Century 21.

Pri agenciji ABC Nepremičnine pravijo, da hiše z bazeni praviloma privabljajo drugačen profil kupcev. Takšne nepremičnine so zanimive predvsem za družine z majhnimi otroki, medtem ko nekatere kupce od nakupa odvračajo stroški vzdrževanja in dodatne obveznosti, povezane z bazenom.

Po njihovih ocenah lahko bazen nepremičnini prinese določeno dodano vrednost in nekoliko zviša prodajno ceno, vendar sam po sebi ni odločilen dejavnik – njegova vrednost je odvisna predvsem od želja posameznega kupca, lokacije in značilnosti nepremičnine.