Je AI nov balon ali bo tokrat drugače?

Umetna inteligenca (AI) je postala najbolj omenjana tehnologija zadnjih nekaj let. Še ne tako davno je bil izraz uporabljen skoraj izključno v povezavi z znanstvenimi in tehnološkimi raziskavami, danes pa je težko najti osebo, ki ne bi slišala za AI, njena uporaba pa se hitro širi preko orodij, kot so ChatGPT, Grok, Gemini, DeepSeek, Le Chat in mnogih drugih.

Val širjenja sistemov, ki uporabljajo AI, je privedel do množičnih naložb v podatkovne centre, proizvodnjo, skladiščenje in prenos električne energije ter čipe. Podjetja, ki se ukvarjajo z AI ali so na kakršen koli način povezana z oskrbo AI industrije, beležijo močno rast, ki se odraža tudi v gibanju cen njihovih delnic. Od desetih podjetij z največjo kapitalizacijo na svetu je osem neposredno ali posredno vključenih v AI.

Microsoft, Alphabet, Amazon, Meta in Apple so integrirali AI v svoje storitve in izdelke ter razvijajo nove rešitve. Nvidia je največji svetovni proizvajalec čipov, ki se uporabljajo v podatkovnih centrih, ki so ključni za AI. Tajvanski TSMC prav tako lahko pripiše velik del svojih prihodkov rasti AI, Broadcom pa prevladuje v segmentu tako imenovane "nevidne infrastrukture", brez katere AI ekosistem ne bi mogel delovati.

Naložbe so ogromne, tako kot tudi napovedi pozitivnega vpliva AI na gospodarstvo. Različne ocene navajajo, da bi se samo vlaganja v podatkovne centre do leta 2030 lahko povzpela na več kot bilijon dolarjev letno.

Morgan Stanley napoveduje, da bo umetna inteligenca (AI) tehnološkim podjetjem "odklenila" dodatnih šest bilijonov dolarjev porabe, ki zdaj poteka zunaj spleta. Širitev deleža v oglaševanju (večina še vedno ne poteka preko spleta), trgovini (še vedno večina zunaj spleta) in potovanjih (večina je že preko spleta, vendar je prostor za dodatno rast in podobno) so nekatera področja, na katerih se bodo tehnološka podjetja dodatno razširila s pomočjo umetne inteligence.

McKinsey napoveduje, da bo umetna inteligenca sprostila "naslednji val produktivnosti", samo generativni AI pa bo ustvaril vrednost od 6,1 do 7,9 bilijona dolarjev skozi rast produktivnosti. Skupni gospodarski potencial celotne AI za svetovno gospodarstvo se ocenjuje na 17,1 do 25,6 bilijona dolarjev.

Podatkovni centri, jezikovni modeli, čipi, energetska infrastruktura, podporni sistemi, omrežje... ustvarila se je cela industrija okrog umetne inteligence. Zaradi ogromnih naložb, večkratne rasti cen delnic podjetij, povezanih z AI v kratkem času, vrtoglavih vrednotenj in vse večjega števila ETF-ov, ki vlagajo v AI podjetja, se je pri nekaterih akterjih na trgu prižgal alarm.

Bloomberg

AI dominira naložbam

Številni analitiki menijo, da je nastal balon in da bo počil leta 2026, morda že letos. Cene delnic AI podjetij, kot je Nvidia, so prenapihnjene. Analize kažejo, da je cena Nvidiinih delnic previsoka glede na zaslužek, čeprav je samo podjetje finančno stabilno. Toda veliko povpraševanje po Nvidiinih delnicah vseeno ni povezano s preteklimi ali sedanjimi finančnimi rezultati, temveč s pričakovanji o tem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z umetno inteligenco.

Skladi tveganega kapitala so začeli vlagati velika sredstva v AI zagonska podjetja, ali vsaj tista, ki trdijo, da delujejo na tem področju. To pa počasi postajajo vsi. "AI" je tako postal precej širok izraz, v katerega se na silo vrisvajo stvari, ki nimajo z njim veliko skupnega. Tisto, kar ni AI, ni moderno in zanimivo, zato se išče vključevanje AI tehnologij v praktično vse.

Poslovni časopis fDi Intelligence, specializiran za naložbe v sestavu Financial Timesa, navaja, da je delež AI osredotočenih podjetij v naložbah skladov tveganega kapitala v četrtem četrtletju lani narastel na 25,9 odstotka po številu skupnih naložb, v smislu vrednosti pa na 50,8 odstotka.

Nastajanje tržnih balonov je zgodovinsko vedno povezano z nastajanjem novih tehnologij

Razmere so vse bolj podobne balonu v nastajanju, podobno dot-com balonu, ki je začel nastajati konec 90-ih, da bi počil v drugi polovici leta 2000. Borzni indeks NASDAQ Composite je sredi leta 2000 presegel 4000 točk, nato pa upadel pod 1200 točk.  Eni od glavnih akterjev pri tem napihovanju in spuščanju so bili prav skladi tveganega kapitala, ki so množično vlagali v vse, kar je imelo opraviti s spletom, spletno trgovino, spletnimi komunikacijskimi platformami in podobno.

Navdušenje na trgu, povzročeno z novimi tehnologijami, ni nov pojav. Vsaka nova tehnologija je ustvarila svoj balon v neki obliki, še od železniške manije, ki se je dogajala v Združenem kraljestvu v 1840-ih. Takrat se je množično vlagalo v delnice podjetij, ki so se ukvarjala s takrat najmodernejšo tehnologijo, tj. gradnjo železniških prog, s čimer se je napihovala njihova vrednost vse do neizogibnega počenja balona na trgu. Tudi takrat so se množične naložbe temeljile primarno na pričakovanjih in ne na poslovnih kazalnikih. Podoben pojav se je že zgodil pri gradnji kanalov v Angliji in Walesu konec 18. stoletja.

Pravzaprav je širjenje vsake nove "pomembnejše" tehnologije privedlo do vsaj nekaterih značilnosti tržnega balona. Avtomobili, televizija, tranzistorji, prvi računalniki ... Pričakovanja v zvezi z novimi tehnologijami so pogosto pretirana ali prezgodnja, preveč optimistično se oceni njihovo hitrost prodora in donosnost naložb."  Zgodovina kaže, da gredo tržni baloni z roko v roki z uvajanjem in širjenjem novih tehnologij.

Bloomberg

Zakaj je AI drugačen od prejšnjih tehnologij, ki so povzročile nastanek balona?

Tokrat je drugače, vsaj po mnenju zagovornikov teorije, da bo AI revolucioniral ne samo poslovanje, temveč tudi vsakdanje življenje. Obljube o rasti produktivnosti, manjšem številu potrebnih delovnih ur, hitrejšem znanstvenem napredku, personaliziranih zdravilih, širjenju znanja itd. so ambiciozne in prav pričakovanja, da se bodo uresničile, spodbujajo velike naložbe in vrednotenja AI podjetij ter rast cen delnic tehnoloških podjetij, ki so ključne za AI tehnologije.

Obstaja ključna razlika med podjetji, ki so bila predvodniki dot-com manije, in današnjimi AI podjetji, in to je, da so druga večinoma že dobičkonosna ali dosegajo opazen prihodek od AI, kar v primeru dot-com podjetij pogosto ni bil primer. To pomeni, da se vlagatelji ne zanašajo skoraj izključno na pričakovanja, temveč tudi na poslovne rezultate.

Dodatno, podjetjem, ki vodijo AI revolucijo, ta tehnologija ni edini temelj poslovanja, temveč pogosto samo novo področje, na katero podjetje vstopa, medtem ko že ima stabilno in dobičkonosno "osnovno" poslovanje.

Eden od pomembnejših argumentov proti strahu pred počenjem AI balona je, da gre za tehnologijo, ki ni omejena samo na en trg, temveč vpliva na širše gospodarstvo; proizvodnjo, zdravstvo, energijo, logistiko, trgovino, finance, zabavo itd.

Ohlajanje in ne počenje

Ob upoštevanju argumentov ene in druge strani se pride do zadovoljive soglasnosti, da bo prišlo do določene korekcije na trgu, vendar ne bo poka balona, podobnega dot-com maniji.

Nekatere napovedi AI entuziastov so verjetno prenapihnjene. Denimo, študija profesorja ekonomije z MIT-a in dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo 2024 Darona Acemoglua razkriva, da umetna inteligenca ne bo privedla do povečanja gospodarske produktivnosti za več kot 0,71 odstotka v naslednjem desetletju. To je glede na obljube o vplivu AI na produktivnost razočarajoče.

Ni razloga pričakovati, da AI ne bo imel širokega vpliva. Tega tudi skeptiki ne spodbijajo. Če se pričakovanja ne bodo izpolnila, bo to izključno zato, ker so bila postavljena previsoko, in ne zato, ker AI ni zelo koristen. Nazadnje je donos naložb odvisen od dobička v razmerju do stroškov, stroški vlaganja v AI pa so ogromni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar