Kaj prinaša sporazum med Izraelom in Hamasom?

V sredo zvečer je odjeknila novica, da so delegacije Izraela, ZDA in Hamasa v Egiptu dosegle preboj: Izrael in Hamas sta se namreč dogovorila o pogojih za izpustitev vseh talcev, ki jih palestinska oborožena skupina zadržuje v Gazi, kar pomeni velik napredek v pogajanjih za konec dvoletne vojne.

Napredek je pozdravil ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih naznanil podpis prve faze njegovega 20-točkovnega mirovnega načrta. "To pomeni, da bodo vsi talci zelo kmalu izpuščeni, Izrael pa bo svoje enote umaknil na dogovorjeno črto kot prvi korak k močnemu, trajnemu in večnemu miru," je dejal.

Celoten Trumpov načrt lahko preberete tukaj. Kaj bi načrt pomenil za gospodarstvo regije, smo pisali na povezavi.

Izrael in Hamas sta se v četrtek pripravljala na izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, potem ko sta se dogovorila o začetnih pogojih sporazuma. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sklical sejo svojega kabineta, da bi podpisal sporazum. Tiskovna predstavnica vlade Šoš Bedrosian pa je dejala, da bo popolno premirje v Gazi začelo veljati 24 ur po tem, ko bo kabinet potrdil sporazum. Po tem bo imel Hamas 72 ur časa, da vrne "vse naše talce", je dejala Bedrosianova po poročanju tujih agencij.

Izrael je včeraj popoldne po slovenskem času začel izvajati sporazum o prekinitvi ognja, izraelski uradnik, ki je za Bloomberg govoril pod pogojem anonimnosti, pa je povedal, se bo umik vojaških enot s položajev začel v 24 urah po začetku premirja.

Pogovori v egipčanskem letovišču Šarm el Šejk se bodo po pričakovanjih analitikov verjetno nadaljevali glede preostalih odprtih vprašanj, vključno z obnovo in prihodnjim upravljanjem Gaze. Trumpov predlog za končanje vojne denimo določa, da Hamas preda oblast nadnacionalni oblasti pod vodstvom ameriškega predsednika in se razoroži. V zameno bi Izrael postopoma umaknil svoje čete iz Gaze in izpustil več kot tisoč palestinskih zapornikov. Dogovor bi omogočil tudi vstop humanitarne pomoči v Gazo.

Bloomberg

 

Kljub temu še ni znano, ali se bo Hamas strinjal s točko načrta, ki jasno navaja, da oborožena skupina ne bo sodelovala pri prihodnjem upravljanju Gaze. Tiskovni predstavnik Hamasa je v četrtek za katarsko televizijo Al Džazira izjavil, da je skupina to pripravljena storiti.

"Hamas ne bo del upravljanja Gaze in v zvezi s tem smo pokazali vso potrebno prilagodljivost. Z mediatorji razpravljamo o pristopih za dosego premirja, vendar ne na podlagi predaje orožja," je povedal in pozval ZDA, Egipt, Katar in Turčijo, naj zagotovijo, da se bo Izrael držal pogojev sporazuma.

"Ta dogovor je verjetno najboljše, kar Hamas lahko trenutno doseže: trajna prekinitev ognja in obnova Gaze. Gre za obliko kompromisne pozicije: vzeti največ, kar je dosegljivo, ob tem pa bodo odlašali z vprašanjem razorožitve. Primer Libanona kaže, da razorožitev po vojni ni realna brez močnega notranjepolitičnega konsenza in zunanjega jamstva – česar zdaj nimamo. Tudi razorožitev Hezbolaha v tej luči ni uspela," je povedal mednarodni politolog Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.

Kočan medtem trenutni položaj Izraela komentira z navedbo njegovih rdečih linij. "Marginalizacija Hamasa, zunanja prehodna uprava, varnostne garancije in demilitarizacija. V teoriji je zadeva združljiva z izraelskimi cilji. A zatakne se z vidika notranje politike – koalicijski partnerji Netanjahuja ostro nasprotujejo logiki premirja 'brez popolne zmage', zato je možnost razpada koalicije realna. Ampak logika tehnokratske uprave, vodene od zunaj, je nekaj, kar lahko Netanjahu doma lažje proda zaradi logike izraelskega soglasja (mandat, de facto prisotnost, upravljanje s strani arabskih držav, ki tako gredo v logiko normalizacije odnosov z Izraelom na drugačen način). Netanjahu dobi sicer premirje in talce ter upravljanje Gaze brez Hamasa in si tako kupi določen čas – hkrati pa po drugi strani javno mnenje ni naklonjeno nadaljevanju vojne, zato ima vse manjši maneverski prostor," našteva.

Kaj prinaša napovedana tehnokratska oblast v Gazi?

V deveti točki Trumpovega načrta o povojni oblasti v Gazi piše naslednje: Gazo bo upravljala začasna prehodna vlada – tehnična, nepolitična palestinska komisija, odgovorna za vsakodnevno delovanje javnih služb in občin. Komisijo bodo sestavljali usposobljeni Palestinci in mednarodni strokovnjaki pod nadzorom novega mednarodnega prehodnega organa, "odbora za mir", ki mu bo predsedoval Donald Trump, skupaj z drugimi člani in svetovnimi voditelji, ki bodo objavljeni naknadno, med njimi tudi nekdanji britanski premier Tony Blair.

To telo bo določilo okvir in upravljalo financiranje obnove Gaze, dokler Palestinska uprava ne zaključi svojega reformnega programa – v skladu s predlogi, kot sta Trumpov mirovni načrt iz leta 2020 in savdsko-francoski predlog – ter ne bo pripravljena varno in učinkovito prevzeti nadzora nad Gazo. Organ bo uveljavljal najvišje mednarodne standarde za vzpostavitev sodobnega in učinkovitega sistema upravljanja, ki bo služil prebivalcem Gaze in spodbujal naložbe, še piše.

Bloomberg Mercury

 

Politolog Kočan s FDV tako imenovano tehnokratsko oblast ocenjuje kot prebavljivo z nadzorom (ZDA in partnerke) in jasnim ciljem, torej preprečevanjem palestinske državnosti. Razorožitev Hamasa bo verjetno potekala večfazno v kombinaciji z amnestijo, reintegracijo delov struktur v civilno življenje, močnega nadzornega mehanizma in pogojevanja z vidika obnove. Brez resnega političnega konsenza v Gazi (tudi na ravni družbe) ta del ne bo izvedljiv. Moramo razumeti, da jim je tovrstno upravljanje tudi vsiljeno, Hamas pa je del njihovega družbenopolitičnega, kulturnega, ekonomskega in identitetnega vsakdana," pove.

Regija dve leti po 7. oktobru

Kako se je bližnjevzhodna regija spremenila od 7. oktobra 2023, ko je Hamas izvedel teroristični napad na Izrael? "Izrael je vojaško še vedno najmočnejši regionalni akter, a se srečuje z vse večjimi pritiski zaradi Gaze in poročil glede genocidne vojne, ki jo izvaja; prav tako je načeta notranja legitimnost Netanjahuja. Priznavanje Palestine pomeni poraz njegove politike in znamenje, da je Izrael pod pritiski potencialne izolacije, če nadaljuje svojo agendo," pojasnjuje Kočan.

Eden izmed mednarodnih akterjev, ki se je predvsem po padcu sirskega režima Bašarja al Asada povzpel do statusa regionalnega hegemona, je tudi Turčija. Njen trenutni položaj politolog Kočan komentira z besedami: "Turčija akumulira svoj vpliv v slogu trgovcev, kar predsednik Recep Tayyip Erdogan je (Sirija, Kavkaz kot del turškega sveta; Iran se tukaj izpodriva na način, da ta izgublja most do Kavkaza in strateško globino proti severu) in izkorišča vakuume. Kombinira sicer vojaško prisotnost, posredništvo in ekonomijo. Z Izraelom pa vzpostavlja tako imenovane deeskalacijske mehanizme v Siriji, s čimer vzpostavlja logiko prisotnosti dveh regionalnih igralcev, ki se borita za 'hegemonijo'," pove.

Kočan omeni tudi Savdsko Arabijo, ki po njegovem postaja ključni igralec, kar je pokazala z obrambnim paktom s Pakistanom. To signalizira strategijo odvračanja in vzpostavljanja odpornosti proti regionalnim šokom ter napoveduje iskanje (novega) ravnotežja moči v regiji," meni.

Kaj bi prinesel propad dogovora

"Če dogovor propade, se bo Gaza po vsej verjetnosti razdelila na območja z neformalnim vplivom različnih akterjev – ostanki Hamasa na jugu, lokalne milice in vmesna območja pod nadzorom 'zunanjih akterjev'. Izrael bi ohranil vojaško prisotnost v Gazi, trajne okupacije verjetno ne bi bilo, bi pa potekale operacije s ciljem nadzorovanja mej, tunelov in zračnega prostora. Prav tako bi se vzpostavila tamponska cona ob meji in sistematično uničevanje poskusa novega vala oboroževanja Hamasa," še pove Kočan, in pripomni, da v tem primeru obnove Gaze ne bi bilo, saj so potrebne varnostne garancije, poglobila bi se humanitarna kriza, povečala notranja razseljenost, v vakuumu pa lokalne milice, kriminalne mreže in oborožene frakcije, kar krepi anarhijo in ohranja Hamas.