Mnenja o zloglasnem levičarskem grškem ekonomistu Yannisu Varufakisu so si nasprotujoča. Nekdanji finančni minister je zaslovel na vrhuncu grške dolžniške krize in odvisno od tega, na kateri strani političnega spektra ste, menite, da je bil na poti reševanja svoje države, ali pa, da jo pahne v še večjo luknjo. Varufakis je zaradi spora o reševanju grškega dolga s položaja finančnega ministra Grčije odstopil poleti 2015, potem ko je bil na položaju le približno pol leta.
Bloomberg je izjemno nekonvencionalnega Varufakisa nekoč označil za "briljantnega ekonomista", ta pa se v zadnjih letih osredotoča predvsem na evropsko politiko in pisanje knjig – s svojim delom Tehnofevdalizem: Kaj je ubilo kapitalizem pa si je v zadnjem času prislužil veliko prepoznavnosti.
Varufakis je v poplavi mnenj, kolumn in analiz, ki so jih ekonomisti, politologi in drugi strokovnjaki napisali, vse odkar je postalo znano, kakšno trgovinsko politiko bo ubrala druga administracija Donalda Trumpa, v začetku aprila za britanski mnenjski medij UnHerd napisal kolumno, ki poda drugačno razmišljanje o trumponomiki 2.0.
Preberi še

Arturo Bris, IMD: 'Če EU sklene zavezništvo s Kitajci, lahko dobimo to vojno'
Evropa lahko s preusmerjanjem kapitala povzroči večjo škodo kot s carinami. "Lahko sesuje borzo," meni direktor centra konkurenčnosti na švicarskem institutu IMD.
10.04.2025

Matej Lahovnik: Carinska vojna deluje enako kot jedrsko orožje
Če se bomo vsi streljali v kolena, bodo na koncu vsa gospodarstva po svetu šepala, pravi Lahovnik.
08.04.2025

Marko Jaklič: 'Trenutne razmere podobne tistim pred prvo in drugo svetovno vojno'
Intervju s profesorjem Markom Jakličem z Ekonomske fakultete v Ljubljani. 'Po nekaterih predvidevanjih je recesija dejstvo. Lahko se zgodi tudi do 50-odstotni padec na borzi,' pravi.
07.04.2025

Ali Trumpova carinska vojna ZDA prinaša renesanso ali recesijo?
Zgodovinska negotovost: Več kot polovica podjetij v S&P 500 med dejavnike tveganj uvršča carine.
01.04.2025
V članku z naslovom Bo dan osvoboditve spremenil svet? Varufakis uvedbo tako imenovanih recipročnih ameriških carin na 'dan osvoboditve', kot ga je poimenoval Trump, postavi v zgodovinski kontekst. Grški ekonomist spomni na leto 1971 in administracijo republikanca Richarda Nixona, ki je leta ameriške stagnacije poskušala rešiti s šokom, ki je po Varufakisovih besedah "uničil povojni gospodarski red in omogočil vzpon neoliberalizma''.
"Trumpov gospodarski šok ni brez precedensa, a prinaša novo realnost," piše ekonomist. Z uničujočimi carinami in napadom na globalizacijo naj bi Trump poskušal obnoviti ameriško hegemonijo, pri čemer njegove poteze morda spominjajo na Nixonove, a merijo na drugačen svet: tehnološko preoblikovan, razcepljen in z novo tekmo za globalno prevlado.
Z uničujočimi carinami in napadom na globalizacijo naj bi Trump poskušal obnoviti oziroma podaljšati ameriško hegemonijo, meni Varufakis.
Nixonov šok je bil posledica vrste gospodarskih ukrepov, vključno z zamrznitvijo plač in cen, dodatnimi dajatvami na uvoz in enostransko ukinitvijo neposredne mednarodne konvertibilnosti ameriškega dolarja z zlatom, ki jih je 15. avgusta 1971 sprejela Nixonova administracija kot odziv na vse večjo inflacijo. Ta poteza je povzročila globalni gospodarski preobrat, sprožila inflacijo, okrepila moč Wall Streeta in tlakovala pot neoliberalizmu ter finančni globalizaciji.
Varufakis piše, da je bil Nixonov šok bolj uničujoč kot 'Trumpov šok', zlasti za Evropejce. Glavni razlog prvega je bilo po mnenju ekonomista zagotoviti, da bo ameriška hegemonija rasla skupaj z ameriškim dvojnim (trgovinskim in javnofinančnim) primanjkljajem.
Bloomberg
"Trump torej ni prvi predsednik, ki si je prizadeval za nadzorovan razpad svetovnega gospodarstva s pomočjo uničujočega udarca. Prav tako ni prvi, ki namerno škoduje ameriškim zaveznikom, da bi obnovil in podaljšal hegemonijo ZDA. Tudi ni prvi, ki je bil pripravljen kratkoročno prizadeti Wall Street v procesu dolgoročne krepitve akumulacije ameriškega kapitala. Vse to je Nixon storil že pol stoletja prej," izpostavi grški ekonomist.
Nixonov šok je rodil svet, ki ga nekateri imenujejo neoliberalno obdobje, drugi globalizacija, tretji pa financializacija. Ta svet je finančni zlom 2008 pretresel do temeljev, tako Varufakis, po reševanju krize pa se je nadaljevala ameriška hegemonija, vendar je izgubila veliko dinamike. Trumpisti zdaj po mnenju nekdanjega finančnega ministra želijo ameriški hegemoniji dati novega vetra, pri čemer Trump poskuša carine uporabiti kot orožje, ki evropskim in azijskim kapitalistom povzroča več bolečine kot ameriškim.

In če bo Trumpov šok vsaj približno tako uspešen kot Nixonov, kako bo videti svet? "Neoliberalizem že izpodbija tehnofevdalno verovanje neoreakcionarjev. Kapital v oblaku izpodriva finančni kapital in nadomešča božansko vlogo trga s svetim gralom transčloveškega stanja (združitev kapitala v oblaku, umetne inteligence in biološkega posameznika). Financializacija bo kmalu pod podobnim pritiskom. Z razvojem umetne inteligence se Wall Street ne bo mogel več upirati združevanju kapitala v oblaku in financ, kot je razvidno iz ambicij Elona Muska, da bi X spremenil v 'aplikacijo za vse'," razmišlja Varufakis.
'Krasni novi svet', ki bi se lahko rodil, če bo Trumpov šok uspešen, bi lahko po Varufakisovem mnenju imel resne posledice za finančno stabilnost, vključno z morebitno vlogo ameriške centralne banke Fed. "Namesto sanj o globalni vasi bomo imeli obzidano državo. Vendar pa to, da se globalizacija umika, ne pomeni, da je mogoča avtarkija. Trumpov šok nas potiska v razcepljeni planet, katerega en del sestavljajo vazalne države, ki so se podredile Trumpovemu načrtu, drugi del pa je namenjen eksperimentu Brics," sklene grški ekonomist.