Ali Trumpova carinska vojna ZDA prinaša renesanso ali recesijo?

Kakšne bodo uvedene recipročne carine, koga bodo doletele in kako trajne bodo, so vprašanja, ki po oceni naših sogovornikov najbolj begajo ekonomiste in poslovne voditelje. Od odgovorov je namreč odvisno, ali bo Donald Trump z njimi uresničil svojo napoved gospodarskega preporoda ZDA ali pa bo vse skupaj klavrno nasedlo na čereh recesije.

"ZDA so neto uvoznik, zato lahko vsak upad ameriške porabe povzroči zmanjšanje globalnega BDP, kaj torej sledi," se podobno kot danes številne multinacionalke sprašuje Jure Štimac, upravljavec premoženja pri NLB Skladih. "Prva možnost je, da Trump uporablja carine za boljši izkupiček pri pogajanju s partnerji, kot so EU, Kanada in Mehika, pa tudi s tekmeci, kot je Kitajska," o (zlo)rabi carin kot pogajalskega prijema in vzvoda za doseganje geopolitičnega primata meni analitik. Medtem ko kot drugo razlago ponuja skrb Washingtona, ki poskuša tako poplačati svoj orjaški dolg, kar pomeni, da se mora administracija lotiti obsežnega fiskalnega deficita, potem pa odplačevanja dolga.

"Trump računa na to, da bodo ZDA del bremena carin prenesle na tuje izvoznike, tako da bodo pripravljeni znižati cene in prevzeti del bremena carin, ki se tako ne bi v celoti prenesle v povišanje cen na ameriškem trgu," logiko Trumpovega rožljanja s carinsko vojno razlaga predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje Katja Zajc Kejžar na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. "Takšna logika je lahko pogojno uspešna, če ne bo povračilnih ukrepov," ocenjuje, a te so prizadete države že začele uvajati, pravi.

 

Astronomska negotovost

Rok Potočnik, višji upravljavec premoženja pri NLB Skladih, napoveduje, da bo carinska vojna v poslovanje in načrtovanje podjetij prinesla dodatno negotovost. Podatki družbe FactSet kažejo, da je več kot polovica podjetij iz ameriškega indeksa S&P 500 v svojih zadnjih četrtletnih poročilih med največja tveganja uvrstila prav carine. To je več kot v kateremkoli drugem četrtletju v preteklem desetletju, navajajo.

Podobno kaže tudi indeks negotovosti, ki ga na podlagi medijskih objav računa in v svoje analize uvršča ameriška centralna banka Fed. Ta kaže, da je negotovost glede trgovinske politike trenutno največja v več kot pol stoletja, navaja The Economist.

Stroka uniformno svari pred carinami, ki so v svojem bistvu dodatna obdavčitev, češ da te vodijo v dvig cen na trgu, kar spodbuja inflacijo, siromaši kupno moč prebivalstva in škodi globalnemu gospodarstvu. Carine vodijo v zmanjšanje obsega mednarodne trgovine in zmanjšanje blaginje za vse udeležence carinske vojne, svari Zajc Kejžarjeva.

 

Recesija namesto renesanse?

To odražajo tudi vse slabše analitične napovedi. Včeraj objavljeno poročilo banke Goldman Sachs namreč kaže, da bodo carine ameriško gospodarstvo leto pregrevale s 3,5-odstotno inflacijo, kar je bistveno nad ciljnima dvema odstotkoma zveznih rezerv. Na 4,5 odstotka bo poskočila raven brezposelnosti, kar bo ameriško gospodarsko rast sklestilo na vsega odstotek, ugotavljajo analitiki.

Zapisano je slaba napoved za Trumpove osvoboditvene načrte. Ameriška banka je prav tako opazno popravila oceno zdrsa v recesijo. Za letos se je ta povzpela na kar 35 odstotkov, kar je opazno več od 20 odstotkov v prejšnji napovedi in več kot dvakrat več od 14 odstotkov v januarju. 

Bi Trump v tem primeru utegnil še zaostriti carinsko vojno? "Carin ni možno poviševati v nedogled, njihova uvedba namreč zmanjšuje obseg trgovine, s tem pa se zmanjšuje manevrski prostor za njihov učinek," o Trumpu tako ljubi maksimalistični pogajalski strategiji meni Zajc Kejžarjeva.

Trump je pred nedavnim v enem izmed intervjujev možnost pojava recesije zavrnil kot malo verjetno, a priznal, da je ameriško gospodarstvo pred obdobjem tranzicije. Za mrežo Fox je na vprašanje, ali letos pričakuje recesijo, odgovoril: "Nerad napovedujem takšne stvari. Pred nami je prehodno obdobje, saj je to, kar počnemo, velika reč."

"Carine so nesmiselne, saj najbolj škodujejo domačim kupcem, ameriška industrija pa zaradi carin tudi ne bo bolj konkurenčna, ampak bo dolgoročno izgubljala," učinke ocenjuje ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Matej Lahovnik. Dodaja, da je pozitivnejše učinke mogoče pričakovati na račun opuščanja zelenega obrata ameriške industrije, deregulacije davkov in pocenitve fosilnih goriv oziroma naložb v jedrsko energijo.

 

Štimac, NLB Skladi: Poleg carin ključni preostali ukrepi

"Pričakujeta se krčenje državne porabe in dvig proračunskih prihodkov, tega bi država dosegla s carinami, kar vodi v trgovinske vojne, pravi Matej Krajnik, upravljavec premoženja pri Generali Investments. "Pričakujemo lahko večji negativen vpliv carin na evropski in kitajski kot tudi ameriški BDP," pa meni Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments. Ob tem svari, da je Evropa glede negativnih učinkov carin ranljivejša, saj je njena gospodarska rast komaj pozitivna in jo lahko že upad za 0,5 odstotne ročke BDP-ja potisne v recesijo.

Jure Štimac iz NLB Skladov pa meni, da sta kljub nekoliko slabšim kazalcem ameriški potrošnik in finančni sektor še vedno "v dobrem stanju", zaradi česar je recesija "malo verjetna". Vseeno je pomembno, kakšni bodo koraki predsedniške administracije po uvedbi carin. "Razmere v ameriškem gospodarstvu se lahko izboljšajo, če se bo ameriška politika postopoma preusmerila na nižanje davka na dobiček, razbremenjevanje gospodarstva in debirokratizacijo javnega sektorja," predvideva analitik.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar