.webp){kind=icon}
Električni avtomobili so leta 2021 prvič prehiteli industrijo pametnih telefonov in osebnih računalnikov ter postali najpomembnejša panoga industrije kobalta. V lanskem letu je avtomobilska industrija porabila 59 tisoč ton kobalta za proizvodnjo baterij, kar predstavlja 34 odstotkov celotne svetovne proizvodnje, kažejo podatki Cobalt Institute. Industrija pametnih telefonov je porabila 26 tisoč ton, industrija prenosnih računalnikov in tablic pa 16 tisoč ton kobalta. Skupno je bilo leta 2021 porabljenih 175 tisoč ton te prehodne kovine.
V preteklem letu je bilo izkopanih 160 tisoč ton kobalta. Številka razkriva težavo, s katero se sooča avtomobilska industrija – to je pomanjkanje kovin za izgradnjo baterij. Povpraševanje po kobaltu bo tudi v prihodnjih letih raslo. V naslednjih petih letih naj bi letno povpraševanje doseglo 320 tisoč ton, kar pomeni 12,7-odstotno letno stopnjo rasti. 70 odstotkov rasti povpraševanja prihaja iz avtomobilske industrije, ki je sredi prehoda na električno mobilnost. Električni avtomobili naj bi po napovedih leta 2026 predstavljali polovico vsega povpraševanja po kobaltu.
Dogajanje diktira ena država
Kobalt se v veliki meri pridobiva kot stranski produkt bakra (55 odstotkov leta 2020) in niklja (29 odstotkov leta 2020). Ponudba kobalta je zato odvisna od povpraševanja po bakru in niklju ter njune proizvodnje. Izjema je rudnik Bou Azzer v Maroku, kjer je kobalt primarni proizvod rudarjenja. Skoraj tri četrtine kobalta pridobijo v Demokratični republiki Kongo (DRK), kjer imajo vso proizvodnjo v lasti kitajska podjetja in britansko-švicarski Glencore. Tu se nahaja dobra polovica vseh svetovnih zalog tega elementa. DRK je leta 2021 proizvedla 118 tisoč ton kobalta, na drugem mestu je bila Avstralija s 5.600 tonami. Ker se povpraševanje povečuje, naj bi se rudarjenje v drugih državah, kot so ZDA, Kanada in Avstralija, povečalo.
Kitajska vlada je baterije električnih avtomobilov zelo zgodaj prepoznala kot strateško industrijsko nišo. Še leta 2016, ko so bile cene nizke, je Peking prevzel enega največjih rudnikov Tenke Fungurume. Danes kitajska podjetja nadzirajo 60 odstotkov vseh zalog in 80 odstotkov svetovne zmogljivosti rafiniranja kobalta. Kitajski proizvajalec baterij CATL, katerega baterije uporabljajo proizvajalci Tesla, Volkswagen, Audi, Porsche, Hyundai, Mercedes-Benz in drugi, nadzoruje tretjino svetovnega trga baterij, je poročal portal Foreign Policy.
Bloomberg Mercury
Manj prijetna resnica električnih avtov
Kitajska rudarska podjetja so bila obtožena slabšanja že tako nizkih delovnih in okoljskih standardov. Po poročanjih več medijev naj bi ob tem v rudnikih izkoriščali več deset tisoč otrok. Tudi večja konkurenca zahodnih podjetij ni garancija, da bi bilo stanje kaj boljše. Prej omenjeni rudarski velikan Glencore ima dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic in korupcije, je pisal Foreign Policy. Zadnjo besedo ima namreč posel. Trg kobalta je bil lani vreden približno 8,4 milijarde dolarjev, kar je 90 odstotkov več kot leta 2020, ko je njegova vrednost dosegla 4,4 milijarde dolarjev. Cena kobalta v zadnjih letih vztrajno raste.
Cene kobalta so bile v preteklosti visoko nihajne, opozarjajo v Cobalt Institute. V obdobju med letoma 2013 in 2016 so se gibale od 22 do 32 tisoč dolarjev za tono. Prehodna kovina se je močna podražila leta 2017, ko je na Kitajskem začela naraščati prodaja električnih avtomobilov. Cena je vrh dosegla v prvem trimesečju leta 2018, ko je presegla 90 tisoč dolarjev za tono. Zaradi kopičenja zalog so se cene v naslednjem letu vrnile v razpon od 25 do 32 tisoč dolarjev, kjer so vztrajale do konca leta 2020.
Xi Jinping pocenil kobalt
Lani so se cene kobalta ponovno izstrelile v višave, in sicer sprva zaradi večanja zalog Kitajske in popandemskega okrevanja povpraševanja po električnih avtomobilih. Zgolj v prvem trimesečju so zrasle za 37 odstotkov, na 50 tisoč dolarjev za tono. Cene so strmo rasle do maja, ko so dosegle 81 tisoč dolarjev za tono. V zadnjih mescih se kobalt znova močno ceni. Za nedaven preobrat so poskrbela nova zaprtja na Kitajskem, ki dušijo povpraševanje. Strategija Xija Jinpinga glede ničelnega števila okuženih s koronavirusom zavira proizvodnjo in potrošnjo na Kitajskem, kar se močno odraža na cenah kobalta. Kitajska namreč predstavlja kar 70 odstotkov svetovnega povpraševanja po kobaltu.
Kakšne so napovedi?
Proizvodnja bo srednjeročno zaostajala za povpraševanjem, zlasti v rudarstvu. Rafiniranje naj bi po napovedih sledilo izkopanim količinam. Naraščajoče cene v zadnjih 12 mesecih so spodbudile naložbe, vendar te trenutno ne zadostujejo za zadovoljitev rasti povpraševanja. Potem ko je lani povpraševanje po kobaltu ponudbo preseglo za 14 tisoč ton, v Cobalt Insistute napovedujejo, da bo trg v letih 2022 in 2023 bolj uravnotežen. Proizvodnja naj bi dohajala povpraševanje ob predpostavki, da se bo stanje v dobavnih verigah v drugi polovici leta začelo normalizirati.
Leta 2024 naj bi na trgu ponovno primanjkovalo kobalta. Srednjeročno se bo manko povečal. Od leta 2024 do leta 2026 pričakujejo rast proizvodnje v višini osmih odstotkov na leto in 12-odstotno rast povpraševanja. Cene naj bi se kratkoročno nekoliko znižale in postale stabilnejše. Cene bodo ostale visoke, da bi spodbudile nadaljnje naložbe in preprečile nastanek večjih primanjkljajev. Naložbe v proizvodnjo so ključne za zagotavljanje zadostnih količin na dolgi rok, saj povpraševanje po kobaltu še naprej narašča, ocenjujejo v Cobalt Institute.
