E-avtomobili: Orodje ekonomske in orožje geopolitične prevlade

Električni avtomobili postajajo vse bolj pomembno orodje v rokah načrtovalcev industrijske politike vodečih gospodarstev sveta. V rokah politikov pa se na drugi strani spreminjajo v eno najmočnejših orožij trgovinske vojne med geopolitičnimi tekmicami. Razporeditev moči je jasna - nasproti Kitajski, ki njihov razvoj že od leta 2005 uvršča med prioritete najvišjega ranga tako gospodarske kot tudi varnostne politike, stojita ZDA in Evropska unija.

Kitajska zdržanost do zaostrovanja trgovinske vojne

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen so kitajske avtomobilske znamke preplavile razviti evropski trg s poceni električnimi avtomobili, zaradi česar je jeseni napovedala zaostritev trgovinskih pogojev za njihov uvoz; tamkajšnmje proizvajalce pa v bistveni eskalaciji trgovinske vojne z Ljudsko republiko podvrgla drobnogledu protisubvencijske preiskave.

Peking si na drugi strani ne želi pretirano zaostrovati krhkega ravnotežja, saj je 10,5-milijonski evropski avtomobilski trg s 15-odstotnim deležem električnih vozil, katalizator uresničevanja kitajskih gospodarskih načrtov. Prav razcvet električnih avtomobilov je skupaj s solarnimi paneli in drugimi izdelki, s katerimi naj bi države Zahoda dosegle zeleni prehod in razogljičenje, namreč tisti pogon, ki bo odslej gnal opešano drugo gospodarstvo sveta. Ta si namreč prav z njimi prizadeva nadomestiti zastali nepremičninski trg.  

Skupaj z EU v porajajoči trgovinski vojni nasproti Kitajski stojijo ZDA. Zanje je poleg poglabljanja tveganj trgovinskih neravnovesij v prid azijske velikanke – podobno kot za Kitajce – problematičen tudi priliv napredne informacijske tehnologije, za katero Američani menijo, da bi lahko predstavljala tveganje za nacionalno varnost.

Kitajski električni avtomobili varnostno tveganje?

Administracija Joeja Bidna tako po neuradnem poročanju Bloomberga razmišlja o omejitvah uvoza kitajskih "pametnih avtomobilov" in povezanih sestavnih delov, ki bi lahko v matične tovarne pošiljali zbrane podatke o njihovih uporabnikih. Dostop do teh bi lahko, vsaj tako menijo ameriški strokovnjaki za varnost, preko avtomobilskih znamk pridobili tudi kitajski varnostni organi.

Številni današnji avtomobili, tako klasični kot tudi električni, so namreč opremljeni z modemi, ti pa so povezani s spletom, kar bi lahko potencialno privedlo do nepooblaščenih vdorov in kraj oziroma zlorab osebnih podatkov.

Električna vozila so vse bolj digitalizirana in zbirajo velike količine informacij o svojih voznikih in okolici. Močna konkurenca v industriji pa sili proizvajalce avtomobilov, da jih opremljajo z vedno boljšimi senzorji in programsko opremo za pomoč vozniku. Kitajski predpisi od avtomobilskih podjetij zahtevajo, da večino teh podatkov hranijo in obdelujejo v državi - pravilo, ki bi lahko zajemalo občutljive osebne podatke, ki jih zbirajo električna vozila, od registrskih tablic do značilnosti obraza.

 

 

Ukrepi, o katerih razmišlja Bela hiša, bi tako veljali za električna vozila in dele s poreklom iz Kitajske, ne glede na to, kje so končno sestavljeni, s čimer naj bi kitajskim proizvajalcem preprečili, da bi avtomobile in sestavne dele na ameriški trg uvažali prek tretjih držav, kot je Mehika. Ukrepi bi lahko veljali tudi za druge države, ki jim ZDA ne zaupajo glede ravnanja z občutljivimi podatki.  

Bloomberg navaja, da bo Washington morda poskušal tveganja nasloviti z uporabo obstoječih pooblastil ministrstva za trgovino, ki jih ta uporablja za urejanje nekaterih transakcij informacijske in komunikacijske tehnologije.

V priprav je tudi izvršni ukaz predsednika, ki naj bi na splošno zagotovil ustrezno ravnanje z občutljivimi zasebnimi podatki. V veljavo bi lahko stopil že v kratkem, medtem ko ameriški uradniki tehtajo tudi o prilagoditvah 27,5-odstotne carine na kitajska električna vozila, ki jo je prvotno uvedel nekdanji predsednik Donald Trump.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar