.webp){kind=icon}
Vse večji strah pred recesijo morda vodi razvojna, tehnološka in startup podjetja v množična odpuščanja, toda demografski trendi, kot sta staranje prebivalstva in umirjanje priseljevanja, bodo iskalcem zaposlitve še naprej nudili dobro pogajalsko izhodišče. Z demografskimi izzivi se sooča tudi slovenski trg delovne sile, medtem pa pandemski trendi, kot je delo na daljavo, postajajo nova normalnost.
Gospodarstva mnogih držav bi se lahko upočasnila ali celo zdrsnila v recesijo, saj centralne banke skušajo znižati inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer, kar draži zadolževanje. A tudi če se apetiti delodajalcev po zaposlovanju umirijo, bo na dolgi rok verjetno primanjkovalo delovne sile, ugotavlja nova študija o trendih zaposlovanja, ki so jo pripravili pri raziskovalnih podjetjih Indeed Hiring Lab in Glassdoor Economic Research.
Združene države Amerike (ZDA), Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Japonska bodo zaradi demografskih trendov še naprej doživljali pomanjkanje delovne sile. "Brez konsistentnega priseljevanja, povečanja produktivnosti dela ali privabljanja delavcev z roba delovne sile te države še leta preprosto ne bodo imele dovolj delavcev za zapolnitev dolgoročnega povpraševanja," sta v uvodu študije zapisala glavna ekonomistka pri Indeed Hiring Lab Svenja Gudell in glavni ekonomist pri Glassdoor Economic Research Aaron Terrazas.
Staranje prebivalstva, premalo migracij
Glavni demografski trend, ki bo delodajalcem še naprej oteževal iskanje kadrov, je staranje prebivalstva, kar pomeni manj delovno aktivnega prebivalstva.
Staranje prebivalstva razvite države do neke mere uravnavajo z večjim priseljevanjem. V ZDA, Združenem kraljestvu in Kanadi prebivalstvo raste prav na račun pozitivnega prirasta priseljencev, kar sicer povzroča notranjepolitična trenja. Medtem se v Nemčiji stopnja migracij še ni vrnila na predpandemske ravni, na Japonskem je ta zgodovinsko nizka, prebivalstvo pa naj bi do leta 2050 s trenutnih 125 milijonov padlo pod sto milijonov.
Poleg priseljevanja raziskava kot možne rešitve navaja še povečanje produktivnosti s pomočjo tehnologije in vključevanje marginaliziranih skupin na trg dela. V ZDA npr. skušajo nanj vključiti zajetno populacijo ljudi s kazenskimi evidencami, z več fleksibilnosti bi lahko privabili tudi invalidne osebe, starejše in ženske, ki delo pogosto kombinirajo z vzgojo otrok.
Slovenija ima podobne težave kot najbolj razvita gospodarstva, saj demografski razvoj zaznamujejo "nizka stopnja rodnosti, migracijska gibanja in podaljševanje življenjske dobe", pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
"Delež delovno aktivnega prebivalstva se v Sloveniji konstantno zmanjšuje, po uradnih podatkih na leto izgubimo več kot deset tisoč delovno aktivnih ljudi," nam je povedala Melita Uršič, vodja tima za iskanje in selekcijo kadra pri agenciji Manpower Group Slovenija. "Glede na demografsko sliko in negativni selitveni prirast bo pomanjkanje kadra kljub morebitni recesiji dolgoročen izziv."
Kar se lahko spremeni, so razmerja v povpraševanju po določenih profilih. Nekoliko se umirja povpraševanje po kadru s področja informacijske tehnologije, medtem ko se povpraševanje po strokovnjakih s področja financ, tehničnih specializacij, delavcih v proizvodnji in logistiki viša, še opažajo pri Manpower Group.
Nadaljevanje težav z zagotavljanjem zadostne delovne sile v Sloveniji pričakujejo tudi pri Addeccu. "Poleg staranja prebivalstva in manjka priseljevanja je tu še problem globalnosti," pravijo pri kadrovski agenciji. "S korona krizo se je mnogim kandidatom odprl svet – delo lahko opravljajo na daljavo za katero koli organizacijo po svetu. To pomeni, da bazena talentov v Sloveniji ne črpamo več samo v Sloveniji, ampak ga koristijo po celem svetu."
Tehnologija ne odtehta demografije
Tehnološke inovacije, kot sta digitalizacija in robotizacija, nižajo potrebo po delovni sili, a po mnenju sogovornikov verjetno ne bodo odtehtali učinkov demografije. "Človeški vidik je še vedno zelo pomemben, saj je treba nove tehnologije in orodja znati uporabljati ter upravljati," pravi Uršič.
Novi tehnološki trendi niso nadomestili delovne sile, spreminjajo pa profil veščin in znanj, ki jih od iskalcev zaposlitve pričakujejo delodajalci. Te veščine so vedno kompleksnejše in hitro spreminjajoče, povprečna življenjska doba veščine je glede na raziskave le pet let, dodaja Uršič.
Bloomberg
"Bolj kot o prevzemu delovnih mest lahko govorimo o t. i. reskillingu, kar pomeni, da bodo morali zaposleni v prihodnosti imeti veščine, ki so potrebne za opravljanje delovnih mest, povezanih z avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo," pravijo pri Addeccu.
Uvajanje novih tehnologij morajo spremljati tudi ustrezne socialne politike, medtem opozarjajo na ministrstvu za delo, saj nove tehnologije povzročajo polarizacijo trga delovne sile: Dohodki visoko kvalificirane delovne sile se povečujejo, polkvalificirana oziroma nekvalificirana delovna sila pa doživlja krčenje prihodkov in zaposlitvenih možnosti. Te politike morajo preprečevati "nove oblike tehnološke odvečnosti, revščine in neenakosti ter druge negativne učinke uvajanja novih tehnologij na delavce, revne upokojence in druge materialno ogrožene družbene skupine", pravijo na ministrstvu.
Delo na daljavo ostaja tudi po pandemiji
Pandemija covida-19 je praktično čez noč spremenila trg delovne sile. Pred njo je imel možnost dela na daljavo le majhen delež delovno aktivnega prebivalstva, od leta 2020 pa je to nova realnost, pojasnjuje Uršič. "Kot primer lahko izpostavim, da je eno najpogostejših vprašanj na razgovorih in hkrati tudi eden ključnih faktorjev pri odločitvi za menjavo zaposlitve, ali podjetje nudi možnost dela od doma." Ta ugodnost nekaterim iskalcem zaposlitve odtehta tudi višino plačila, dodaja.
Tudi Addecco v svoji raziskava zaznava, da kandidati želijo svobodo pri odločanju o tem, kje bodo opravljali svoje delo. "Delo na daljavo je za večino podjetij stalnica, vsekakor pa je situacija drugačna od industrije do industrije," pravijo.
Prioritete novih delavcev: Plača, sreča in družbena pravičnost
Glavni razlog za iskanje novega delovnega mesta je želja po višji plači, k čemur najbolj prispevata rast plač in inflacija. Ker je kljub višjim plačam težko privabiti delovno silo, delodajalci vse bolj poudarjajo dodatne ugodnosti, ki jih v oglasih ponujajo iskalcem zaposlitve.
Te ugodnosti padejo v tri kategorije: zdravstvo, upokojitev in plačan dopust. Na ameriškem trgu so raziskovalci opazili porast vseh treh kategorij v oglasih za delo, predvsem v segmentu slabše plačanih delovnih mest. V sektorjih, kjer delo na daljavo ni izvedljivo, se pojavljajo tudi ugodnosti za vozače, kot so brezplačno parkiranje in povračilo stroškov prevoza.
Mlajšim iskalcem zaposlitve, ki vstopajo na podhranjen trg dela, je poleg dela na daljavo, visokih plač in drugih ugodnosti pomembno tudi dobro počutje na delovnem mestu. Delodajalci tako lahko kadre privabijo tudi z oglaševanjem pozitivne delovne kulture v podjetju. Iskanje novih priložnosti upada s povečanim zadovoljstvom na trenutnem delovnem mestu, ugotavlja raziskava, medtem ko po anketi Indeed Hiring Lab 46 odstotkov ljudi poroča o višjih pričakovanjih glede sreče na delovnem mestu kot lani.
Vse več je tudi zahtev po družbeno pravičnem upravljanju, pri čemer glavno vlogo igrajo generacijske razlike. Kar 72 odstotkov mladih zaposlenih (od 18 do 34 let) bi razmislilo o zavrnitvi ponudbe za delo ali odpovedi, če podjetje oziroma nadrejeni ne bi bili naklonjeni iniciativam raznolikosti, enakopravnosti in vključevanja, dve tretjini pa bi to storilo v primeru spolne neenakosti v vodstvenem kadru podjetja. Ta odstotek pada z vsako starostno skupino.
"S tem, ko so med pandemijo starejši delavci zapuščali delovna mesta, so se njihovi mlajši kolegi znašli v položaju, kjer lahko zahtevajo več na področju družbene pravičnosti," ugotavljajo pri raziskovalnih podjetjih Indeed Hiring Lab in Glassdoor Economic Research.
