Hrvati računajo: Povprečna plača na Hrvaškem je realno višja kot v Sloveniji

O najprimernejši metodi primerjave življenjskega standarda med državami obstajajo različna mnenja. Nekateri dajejo prednost kvantitativnim kazalnikom, kot je BDP na prebivalca, drugi kvalitativnim merilom, kot je ocena zadovoljstva z življenjem. Vsak pristop ima prednosti in slabosti, velika težava pa so različne valute in cene med državami.

Hrvaška in Slovenija te težave nimata, zato je primerjava nekoliko lažja. Najpreprosteje je primerjati povprečne neto plače, ki so od leta 2023 za obe državi izražene v evrih, torej v isti valuti. Razlika v povprečni neto plači med državama se je v zadnjih letih zmanjšala, da trenutno znaša približno 100 evrov neto (Hrvaška 1.498 evrov, Slovenija 1.600 evrov).

Vendar so skupne cene blaga in storitev v Sloveniji višje kot na Hrvaškem, zato je kupna moč povprečne neto plače na Hrvaškem dejansko večja kot kupna moč povprečne neto plače v Sloveniji. Skratka, če upoštevamo splošno raven cen, ima Hrvaška višjo povprečno plačo kot Slovenija.

Realne plače na Hrvaškem so višje kot v Sloveniji

Čeprav je nominalni BDP Slovenije, izražen v ameriških dolarjih, precej večji kot na Hrvaškem (34.301 proti 24.050 v letu 2024), se ob prilagoditvi na cene (PPP) in izrazu v mednarodnih dolarjih razlika močno zmanjša – na 48.649 (Slovenija) proti 42.829 (Hrvaška). To je pomembno, saj se prilagoditev na cenovne razlike uporablja pri primerjavah življenjskega standarda prebivalcev, medtem ko se nominalne vrednosti uporabljajo za primerjave gospodarske moči držav. V osnovi je slovensko gospodarstvo precej bolj razvito od hrvaškega, vendar je razlika v življenjskem standardu manjša. To je prvi razlog.

Enako lahko storimo tudi s povprečno neto plačo v posamezni državi. Nominalno znaša na Hrvaškem 1.498 evrov, v Sloveniji pa 1.600 evrov, vendar to prikriva dejstvo, da so cene na Hrvaškem nižje.

Upoštevati je treba razlike v cenah na ravni EU in prilagoditi plače glede na to, da so skupne cene tako v Sloveniji kot na Hrvaškem nižje od povprečja EU (po podatkih za leto 2024 so v Sloveniji na ravni 89,5 odstotka povprečja EU, na Hrvaškem pa 76,6 odstotka). Posledično prilagoditev na cenovne razlike realno plačo na Hrvaškem poviša bolj kot v Sloveniji. Natančneje, tako prilagojena povprečna plača na Hrvaškem naraste na 1.956 evrov, v Sloveniji pa na 1.788 evrov. To kaže, da je kupna moč (koliko proizvodov in storitev je mogoče kupiti) povprečne plače na Hrvaškem večja kot v Sloveniji.

Če plače izenačimo na svetovni ravni, je sklep enak. Če bi vse cene na svetu izenačili in jih izrazili v mednarodnih dolarjih (hipotetična valuta, ki odpravlja tečajne in cenovne razlike, tj. ena enota ima enako kupno moč kjerkoli na svetu), bi povprečna neto plača na Hrvaškem znašala 2.937 mednarodnih dolarjev, v Sloveniji pa 2.667 mednarodnih dolarjev.

 

 

Davki v Sloveniji "pojedo" večji del plače

Čeprav je razlika v neto plači nominalno le okoli 100 evrov, je pri bruto plači precej večja. Natančneje, povprečna bruto plača v Sloveniji znaša okoli 2.500 evrov, na Hrvaškem pa približno 2.100 evrov. To pomeni, da je strošek dela v Sloveniji precej višji, zaposleni pa prejmejo le nekoliko več kot na Hrvaškem. Zakaj?

Odgovor se skriva v davčni obremenitvi plač ali davčnem primežu. To je razlika med skupnim stroškom dela za delodajalca in neto plačo, ki jo prejme zaposleni. Država v Sloveniji pobere občutno večji delež skupnih stroškov delodajalca na zaposlenega v obliki davkov in prispevkov (ki so pravzaprav namenski davki) kot Hrvaška. To velja na vseh ravneh plač.

V obeh državah se je v obdobju 2015–2024 davčni primež povečeval: na Hrvaškem s 35 na 36,6 odstotka, v Sloveniji pa z 38,6 na 41,7 odstotka. Slovenija je leta 2015 imela manjši davčni primež od povprečja EU, vendar se je ta v EU zmanjševal, v Sloveniji pa povečeval, tako da je država v Sloveniji leta 2024 pobrala za 2,9 odstotne točke več od povprečja EU in kar za 5,1 odstotne točke več kot na Hrvaškem. Odstotki se nanašajo na samsko osebo (brez davčnih olajšav za otroke ipd.), ki prejema 67 odstotkov povprečne plače.

 

 

Višji stroški za delodajalca za enako raven plače

Koliko je obdavčitev plač v Sloveniji višja, kaže podatek, da davki na delo dosegajo 18,7 odstotka BDP (2023), na Hrvaškem pa 13 odstotkov. To deloma izhaja iz strukture gospodarstva in davčnega sistema, saj se Hrvaška veliko bolj opira na DDV kot vir proračunskih prihodkov in ima višjo stopnjo DDV (Hrvaška 25 odstotkov, Slovenija 22 odstotkov) ter ker precejšen del BDP izhaja iz turizma, vendar je velik del razlike posledica večje obdavčitve plač v Sloveniji.

Prva razlika pri obdavčitvi plač so stopnje dohodnine. Na Hrvaškem obstajata le dve stopnji dohodnine: nižja, ki znaša med 15 in 23 odstotki (odvisno od občine/mesta), in višja, ki znaša od 25 do 33 odstotkov. Slovenija ima kar pet dohodninskih razredov: 16, 26, 33, 39 in 50 odstotkov.

Osebna davčna olajšava (na davčno osnovo) na Hrvaškem znaša 600 evrov, v Sloveniji 438 evrov, odbitek za prvega otroka pa na Hrvaškem 300 evrov, v Sloveniji 237 evrov. Na Hrvaškem znaša prispevek za pokojninsko zavarovanje 15 odstotkov (1. steber) plus pet odstotkov (2. steber), v Sloveniji pa 15,5 odstotka (prispevek zaposlenega) plus 8,85 odstotka (prispevek delodajalca). V Sloveniji se od plače odtegnejo tudi za prispevki za brezposelnost, poškodbe pri delu, starševsko nadomestilo in dolgotrajno oskrbo (za invalide ipd.). Po drugi strani pa prispevek za zdravstveno zavarovanje na Hrvaškem znaša 16,5 odstotka, v Sloveniji pa 6,36 odstotka (prispevek zaposlenega) plus 6,56 odstotka (prispevek delodajalca).

Za primerjavo: strošek delodajalca pri plači 2.913 evrov se na Hrvaškem "prelije" v neto plačo zaposlenega v višini 1.780 evrov (en otrok, stopnja dohodnine 20/30 odstotkov), v Sloveniji pa 1.640 evrov.

 

 

Davčna olajšava v Sloveniji?

Jasno je, da gre deloma za "nenaravno" stanje, saj je po sestavi gospodarstvo Slovenije veliko boljše od hrvaškega. Delež srednje in visoko tehnološko opremljene industrijske proizvodnje je večji, večja sta tudi izvoz na prebivalca in produktivnost na zaposlenega, višja je raven izobrazbe itd.

Vendar država dejansko absorbira večji del teh prednosti, zato je razlika v bruto plačah veliko večja kot v neto zneskih. Poleg tega je splošna raven cen višja, zato je realna kupna moč vsakega evra nižja, zaradi česar morajo imeti delavci v Sloveniji višjo plačo kot delavci na Hrvaškem, da bi dosegli enak standard. Stanja s cenami ni mogoče popraviti, razen dejstva, da se bodo zaradi hitrejšega rasti plač na Hrvaškem cene postopoma približevale slovenskim ravnem. Vendar bi država lahko proučila svoj davčni "ugriz" v plače.