Priporočila Sloveniji: OECD skrbi tudi stanovanjska problematika

"Slovensko gospodarstvo je v zadnjih petih letih raslo močneje kot gospodarstvo v državah OECD in evrskem območju. Slovenija je na dobri poti, da zmanjša dohodkovno razliko do držav z višjimi dohodki," je ob predstavitvi osmega ekonomskega pregleda Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Slovenijo dejal generalni sekretar OECD Mathias Cormann. 

OECD napoveduje, da se bo rast BDP letos povečala z lanskih 1,6 odstotka na 2,3 odstotka, medtem ko naj bi prihodnje leto ob okrepitvi potrošnje in nižji inflaciji znašal 2,7 odstotka. Inflacija naj bi se letos ohladila na 3,3 odstotka, lani pa je bila 7,2-odstotna. Prihodnje leto se bo po napovedi znižala na 3,5 odstotka, medtem ko bo dvoodstotni cilj dosegla šele leta 2026. 

Čeprav so pogledi OECD optimistični, pa še vedno poudarjajo potrebo po strukturnih reformah za trajno okrepitev gospodarskega razvoja. Te Golobova vlada napoveduje že od začetka mandata, a se vse bolj zdi, da bosta za izvedbo potrebna dva mandata. Je tempo dovolj hiter?

"Strukturne reforme so maraton, ne sprint. Če reforme prinašajo dolgoročne spremembe, je pomembno, da imajo široko podporo javnosti. Bolje je imeti reformo, ki je razumljiva, sprejeta v javnosti in je doseženo družbeno soglasje, ker to da močne temelje," je odgovoril Cormann. Po njegovem mnenju je bolj pomembno doseči trajnostni cilj, kot pa hiteti brez narejene domače naloge.

"S priporočili se strinjamo in se zavedamo, kje moramo ukrepati. Ključna bo pokojninska reforma, socialnim partnerjem smo poslali osnutek predloga, ki bo na dolgi rok zmanjšal pritisk na javne finance," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Realne plače rasle hitreje kot produktivnost

Letos naj bi stopnja brezposelnosti ostala stabilna pri 3,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi še upadla na 3,5 odstotka.
Pri OECD opažajo, da slovenski trg dela ostaja odporen, zaradi dviga minimalne plače pa so realne plače rasle hitreje kot produktivnost dela. "Ta močna rast plač je skupaj z neusmerjeno javnofinančno podporo med energetsko krizo povečala inflacijske pritiske," ocenjujejo pri OECD.

Pospešena fiskalna konsolidacija bi po njihovem mnenju pomagala znižati inflacijo in ponovno vzpostaviti manevrski prostor za gospodarski napredek in odpornost. "V tem okviru bi zvišanje dejanske upokojitvene starosti pomagalo odpraviti dolgoročne pritiske na javne finance," menijo pri OECD.

'Spodbujanje stanovanjske ponudbe bi morala biti prednostna naloga politike'

Ekonomsko poročilo OECD je prvič vključevalo tudi poglavje glede stanovanjske problematike. "To je bilo kar nekaj let zapostavljeno, zato smo se o stanju na nepremičninskem trgu z OECD intenzivno pogovarjali že lani," je dejal Boštjančič. Po njegovih besedah je glavna naloga vlada, da omogoča pogoje za olajšanje administrativnih bremen, medtem ko OECD priporoča tudi obdavčitev nepremičnin. 

"Spodbujanje ponudbe stanovanj, vključno z boljšim načrtovanjem rabe prostora, za izboljšanje cenovne dostopnosti stanovanj bi moralo biti tudi ključna politična prednostna naloga Slovenije," ocenjujejo pri OECD. Zaskrbljenost glede cenovne dostopnosti stanovanj narašča, saj je stanovanjski sektor v Sloveniji obremenjen zaradi velikega povpraševanja in nezadostne ponudbe.

"Potrebne so obsežne reforme za racionalizacijo rabe zemljišč in postopkov za izdajanje dovoljenj, izboljšanje zagotavljanja socialnih stanovanj in spodbujanje konkurence na hipotekarnem trgu," menijo na OECD. Kot ugotavljajo, je ponudba stanovanj premajhna ob visokem povpraševanju, cene pa so v zadnjem desetletju rasle hitreje kot v drugih evropskih državah.

"Tako kot v mnogih drugih vzhodnoevropskih državah so tudi Slovenci množično lastniki domov, deloma kot posledica privatizacije ob prehodu v tržno usmerjeno gospodarstvo v zgodnjih devetdesetih letih. Zaradi tega je zasebni najemni trg sorazmerno majhen," pravijo na OECD.

Glavna štiri priporočila OECD:

V poročilu so pri OECD poudarili ključna priporočila za Slovenjo. To so: 

• Fiskalno politiko je treba zaostriti, da bo pomagala v boju z inflacijskimi pritiski in zmanjšati dolgoročne pritiske na porabo. Po potrebi je treba uvesti nadaljnje makrobonitetne ukrepe, zagotoviti finančno stabilnost.
• Potrebne so reforme davčnega sistema in sistema nadomestil za brezposelnost, da bi povečali delavcev. Poleg tega je treba dodatno omejiti razlike med spoloma v plačah in pokojninskih prihrankih.
• Zeleni prehod zahteva nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje emisij s političnimi ukrepi, vključno z višjimi cenami emisijskih kuponov in regulativnimi ukrepi. Poleg tega bodo obnovljivi viri energije ključni za energetski prehod in doseganje energetske varnosti.
• Stanovanjski sektor, obremenjen zaradi velikega povpraševanja in nezadostne ponudbe, zahteva hitro in
celovito reformo. Racionalizacija prostorskega načrtovanja, prenova obdavčitve nepremičnin in pospeševanje
zagotavljanje socialnih stanovanj bi razširilo ponudbo stanovanj. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar