Ko je moški slišal Oleksandro Iwaniuk, ki se je v natrpanem tramvaju v Varšavi pogovarjala v ukrajinščini s prijateljico, je začel tirado verbalnih zlorab. Plešast in v vojaški kamuflaži je svoje žaljivke v poljščini namenil celotnemu vagonu, pri čemer z ženskama ni vzpostavil očesnega stika.
"Vsi so ga lahko slišali, a najbolj presenetljivo se mi je zdelo, da se nihče ni odzval," se je spominjala 39-letna Iwaniuk, akademičarka, ki v poljski prestolnici živi že 15 let, veliko pred rusko invazijo na Ukrajino. "Spoznala sem, da nimam poguma, da bi ga sama nagovorila, ker se mi je zdelo, da bi lahko prišlo do fizičnega nasilja."
Ker po vsej Evropi narašča jeza zaradi priseljevanja, bi se takšen napad lahko zgodil marsikje. Toda incident razkriva premik v državi, katere gospodarstvo je zacvetelo s pomočjo ukrajinske delovne sile in je glavni kanal za zahodno pomoč vojnim prizadevanjem kijevske vlade.
Prizor je bil morda nepredstavljiv v mesecih po tem, ko je Vladimir Putin februarja 2022 napadel Ukrajino in ko so milijoni Ukrajincev zbežali v večinoma gostoljubno sosedo. Razpoke v solidarnosti postajajo zdaj vse bolj očitne, saj je nasprotovanje podpori Ukrajini v središču boja za oblast na vrhu poljske politike.
Mesec dni po invaziji je anketa varšavske agencije CBOS pokazala, da 94 odstotkov Poljakov želi sprejeti ukrajinske begunce. Anketa CBOS prejšnji mesec je to podporo beležila pri 48 odstotkih, pri čemer polovica Poljakov zdaj meni, da so državne dajatve, ki se ponujajo ukrajinskim prišlekom, preveč radodarne.
Predsednik Karol Nawrocki, ki je v začetku letošnjega leta dosegel šokantno volilno zmago, ko je premagal kandidata premierja Donalda Tuska za predsednika države, je izrazil skepticizem glede ukrajinskih prizadevanj za članstvo v Natu in EU. On in zavezniki opozicijske stranke Zakon in pravičnost so begunce obtožili, da preskakujejo vrsto za socialno pomoč. Nawrocki je avgusta izglasoval veto na zakon, ki jim je nudil podporo.
despositphotos
Medtem se Tuskova vlada osredotoča na realpolitiko obrambe Poljske in za obrambo porabi več denarja kot katera koli druga članica Nata glede na velikost gospodarstva države.
"Veliko vprašanje je, kako bo Nawrocki uskladil interese poljske nacionalne varnosti z vse bolj protiukrajinskim razpoloženjem med desničarskimi volivci," je dejal Piotr Buras, višji politični sodelavec pri Svetu za zunanje odnose v Varšavi.
Poljska je po ruskem napadu Kijevu poslala milijarde zlotov vojaške in finančne pomoči. Zaradi strateških in finančnih razlogov so pošiljke orožja nadomestili s politično podporo in logistično uporabo njenega ozemlja.
Varšava je bila večinoma gostoljubna za Ukrajince. Migracije na Poljsko so se pospešile leta 2015, ko je Ukrajino zajela gospodarska kriza, saj je vedno več priseljencev sprejelo začasna dela v tovarnah, gradbeništvu ali storitvenem sektorju. Putinova invazija je nato sprožila nov val in po podatkih Evropske komisije je na Poljskem še vedno pod začasno zaščito približno milijon Ukrajincev.
Blagovne znamke, ki jih pozna vsak Ukrajinec, so na Poljskem odprle svoje poslovalnice. Podružnica The Drunken Cherry streže ukrajinske žgane pijače v senci Palače kulture, ikoničnega varšavskega nebotičnika iz Stalinove dobe. Pekarna Lviv Croissants je le nekaj korakov stran.
Ekonomisti poudarjajo prispevek ukrajinskih priseljencev. Poljska razvojna banka je marca ocenila, da ukrajinski delavci, vključno s tistimi, ki so se priselili pred letom 2022, prispevajo kar 2,4 odstotka poljskega BDP, ki je nedavno presegel bilijon dolarjev. Poročilo za leto 2024 je pokazalo, da je bilo 78 odstotkov razseljenih Ukrajincev na Poljskem zaposlenih, več kot v kateri koli drugi članici OECD.
"Zahvaljujoč ukrajinskim migrantom bi lahko zapolnili pomanjkanje delovne sile sredi ogromnega demografskega upada," je dejal Jan Brzozowski, ekonomist na Inštitutu za evropske študije Jagelonske univerze v Krakovu. Opozoril je, da država ne sme jemati Ukrajincev kot samoumevnih. "Niso nujno prisiljeni ostati na Poljskem, zato bi se lahko preselili v Nemčijo, Francijo ali druge države EU," je dodal. "Negativen odnos do njih bo imel svojo vlogo."
Statistika o zločinih iz sovraštva in diskriminaciji je zapletena, ker številne žrtve ne prijavijo incidentov, in ko jih prijavijo, narodnost ali etnična pripadnost nista vedno navedeni. Policija je sporočila, da je leta 2024 na Poljskem zabeležila 651 primerov proti ukrajinskim državljanom, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa 477.
Komisar za človekove pravice je medtem opazil "naraščajoče število dejanj diskriminacije in sovražnega govora, usmerjenih proti ukrajinskim državljanom, ki prebivajo na Poljskem", je zapisano v izjavi državnega varuha človekovih pravic. V primeru Iwaniuk in njene prijateljice na tramvaju poleti je njun verbalni napadalec uporabil žaljiv izraz za vzhodne Slovane.
Združenje Nikoli več, nevladna organizacija s sedežem v Varšavi, ki zbira podatke o rasizmu in ksenofobiji, je sporočilo, da se je med letoma 2024 in 2025 povečalo tudi število fizičnih napadov na Ukrajince
Bloomberg
Podoba "nehvaležnega Ukrajinca" se v protiukrajinskih narativih pojavlja zelo pogosto, je dejala Olena Babakova, raziskovalka migracij in analitičarka. Ko so Poljaki srečali Ukrajince, ki niso sprejeli kar katere koli službe in bi jim lahko konkurirali, je to kršilo neizrečeno družbeno pogodbo, je dejala. Babakova, Ukrajinka, ki na Poljskem živi že 17 let, je bila priča zameri iz prve roke. Spominja se incidenta na varšavskem igrišču, ki govori o tem, da za nekatere Poljake Ukrajinci nikoli ne morejo v celoti pripadati.
"Moj otrok se je igral v peskovniku na igrišču z deklico in ko je njen oče slišal moj ukrajinski naglas, jo je vzel nazaj in glasno komentiral, zakaj jo je vzel nazaj, rekoč: 'Ne boš se igrala s tem ukrajinskim fantom'," je dejala Babakova. "Moj otrok je poljski državljan. Govori poljsko."
Dejansko so časi na Poljskem napeti, saj je bila nedavno utrpela val vdorov dronov iz Rusije in se sooča tudi s ponovnim pritokom Ukrajincev. Poljska mejna straža je v dveh mesecih do 26. oktobra zabeležila več kot 98.500 vstopov mladih ukrajinskih moških, starih od 18 do 22 let. Povečanje se je zgodilo po tem, ko je predsednik Volodimir Zelenski omilil pravila za izstop. Manj kot polovica tega števila je vstopila v Ukrajino.
Ukrajinski in poljski politiki za povečanje sovražnosti krivijo Moskvo. Glede na študijo Inštituta za strateški dialog iz maja so proruski akterji med poljskimi predsedniškimi volitvami podžigali protiukrajinsko razpoloženje, vključno z lažnimi obtožbami beguncev o pripravi terorističnih napadov.
Tukaj so tudi običajni zgodovinski tropi. Ruska vojna je Kijev in Varšavo pripeljala do tega, da sta začasno odložila spore, kot so bili poboji na Volinji, v katerih so ukrajinski nacionalisti med drugo svetovno vojno ciljali na etnične Poljake. Obe strani sta se letos strinjali, da bosta dovolili izkopavanja. Toda tragedija, ki jo Poljska obravnava kot genocid, je ponovno prišla na dan, saj so politiki na spominski prireditvi julija opozorili, da so to plodna tla za ruske poskuse spodkopavanja enotnosti med Poljsko in Ukrajino.
Na rap koncertu na varšavskem Nacionalnem stadionu avgusta so izbruhnili spopadi med navijači in varnostniki, posnetek enega od obiskovalcev koncerta pa je pokazal zastavo, povezano z ukrajinskimi nacionalisti iz časa druge svetovne vojne. Zaradi javnega ogorčenja nad tem simbolom je premier Tusk razglasil izgon 63 ljudi, vključno s 57 Ukrajinci. Ko je septembra skupina Poljakov v varšavskem predmestju Bialoleka napadla skupino mladih Ukrajincev, so jim napadalci rekli, naj se vrnejo na fronto, in jih obtožili, da so nacionalisti, so poročali lokalni mediji.
Poljska želja po pomoči prihaja v vrhuncih in padcih – morda z več padci, je dejal Buras. Začetni val podpore po letu 2022 je zdaj "izčrpan", je dejal in opozoril, da je poljsko navdušenje nad Ukrajino po Maidanski revoluciji leta 2014 doživelo enako usodo.
Za Iwaniuk je incident na tramvaju poleti obrnil leta napredka. Odziv na Putinovo invazijo ji je dal občutek, da govorjenje ukrajinskega jezika v javnosti na Poljskem nenadoma ni nekaj, česar bi se morala sramovati.
"Končno sem začutila, da mi ni več treba skrbeti, kako me bodo dojemali v javnosti," je dejala. "Nočem reči, da se je val solidarnosti ustavil, ker mnogi ljudje še vedno počnejo veliko stvari za ukrajinske begunce, vendar se vzdušje zelo očitno spreminja v smeri sovražnosti in agresije."
— S pomočjo Piotra Skolimowskega
.webp){kind=icon}
