Lani krčenje obsega proizvodnje gospodarstva, kaj to pomeni za BDP?

Skupni obseg proizvodnje v slovenskem gospodarstvu se je lani zmanjšal za 0,5 odstotka, je objavil statistični urad RS (Surs). Upad je bil posledica nazadovanja v predelovalni industriji in trgovini, medtem ko so gradbeništvo in storitvene dejavnosti zabeležili rast. Samo decembra se je medtem obseg proizvodnje medletno zvišal, in to za 0,9 odstotka. Kaj to pomeni za gibanje bruto domačega proizvoda (BDP)?

"Podatku o obsegu proizvodnje ne dajem veliko teže, ker je lani nastala pozitivna razlika med obsegom proizvodnje in dodane vrednosti, ki je izvirala iz ugodnih cenovnih gibanj. Na BDP pa vpliva dodana vrednost," je pojasnil glavni analitik GZS Bojan Ivanc.

Podatki o obsegu proizvodnje so približek gibanju BDP na mesečni ravni, medtem ko se podatka o skupnem obsegu proizvodnje in rasti BDP na letni razlikujeta, pojasnjujejo na STA. BDP se je lani namreč po prvi oceni statističnega urada, izračunani iz četrtletnih podatkov, realno povečal za 1,6 odstotka po sezonsko neprilagojenih podatkih in za 1,9 odstotka po desezoniranih podatkih. 

K rasti BDP na letni ravni so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva (povečale so se za 9,5 odstotka) in končna potrošnja gospodinjstev, ki se je dvignila za 1,3 odstotka. Negativno je na rast BDP vplivalo zmanjšanje zalog, in sicer za 4,4 odstotne točke.

Zunanje povpraševanje (izvoz) se je zmanjšalo za dva odstotka, uvoz pa za 5,1 odstotka. Zaradi izrazitejšega upada uvoza v primerjavi z izvozom se je zunanjetrgovinski presežek povečal in k rasti BDP prispeval 2,8 odstotne točke.

V gradbeništvu se je obseg proizvodnje lani povečal za petino

V predelovalni industriji se je obseg proizvodnje lani zmanjšal za 5,3 odstotka, v trgovini pa za 3,5 odstotka. V gradbeništvu se je po drugi strani opazno povečal, namreč za 19,2 odstotka. Precej bolj skromna je bila celoletna rast v storitvenem sektorju, kjer se je obseg proizvodnje okrepil za 1,7 odstotka.

Samo decembra se je obseg proizvodnje v mesečni primerjavi zmanjšal za 0,3 odstotka. K temu je največ prispeval upad v predelovalni industriji, kjer se je zmanjšal za 7,5 odstotka. V drugih sektorjih so zabeležili rast. V gradbeništvu je bila 3,9-odstotna, v storitvah 1,5-odstotna, v trgovini, kamor sodi tudi dejavnost vzdrževanja in popravila vozil, pa 0,6-odstotna.

V medletni primerjavi pa je bil skupni obseg proizvodnje v zadnjem lanskem mesecu večji za 0,9 odstotka. Medletna rast je predvsem posledica gradbeništva, kjer je bil obseg proizvodnje večji za 9,8 odstotka. V storitvenih dejavnostih je bil večji za 4,1 odstotka, v trgovini pa za 0,6 odstotka. V industriji je bila medtem skupna proizvodnja manjša za 10,2 odstotka.

Obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini se je leta 2023 zmanjšal za 0,3 odstotka. V storitvenih dejavnostih se je sicer povečal za 1,7 odstotka, a je v trgovini upadel za 3,5 odstotka. Zgolj decembra se je obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini na mesečni ravni povečal za 0,6 odstotka, na medletni ravni pa za 2,7 odstotka.

V mesečni primerjavi se je prodaja v storitvenih dejavnostih v zadnjem mesecu 2023 dvignila za 1,5 odstotka in v trgovini za 0,6 odstotka, v medletni pa za 4,1 oziroma za 0,6 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar