Domače gospodarstvo v dobri kondiciji, a tempo slabi

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada je Slovenija v tretjem četrtletju zabeležila krepitev gospodarske rasti za 0,3 odstotka, potem ko je bila ta v predhodnem kvartalu 0,7-odstotna.

BDP je tako na letni ravni višji za 1,4 odstotka, pri čemer se je zunanje povpraševanje povečalo, domače pa zmanjšalo. 1,4-odstotna rast je po navedbah Sursa enaka povečanju v obdobju med januarjem in septembrom 2024 v primerjavi z istim obdobjem lani.

 

 

Slabitev domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je v primerjavi s primerljivim lanskim četrtletjem zmanjšala za 0,4 odstotka. Najbolj so na upad vplivale vplivale bruto investicije, ki so upadle za 13,6 odstotka; ob tem so se Bruto te najbolj izrazito zmanjšale z vidika investicij v gradbene objekte, in sicer za 14,5 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanjšale za 8,2 odstotka.  

Na drugi strani spektra se je povečala končna potrošnja, in sicer za 3,8 odstotka, pri čemer izstopa končna potrošnja države za 9,1 odstotka. Sočasno sta naraščali tudi potrošnja gospodinjstev (za 1,9 odstotka) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, in sicer za 1,8 odstotka.

V podporo dvigu BDP je glede na izvozno usmerjenost domačega gospodarstva ključno vplivala rast izvoza; ta se je povečal za 8,4 odstotka. Najbolj izrazito se je okrepil izvoz blaga (za 9,3 odstotka) in nekaj manj storitev, ki so sicer narasle za 4,9 odstotka.

Uvoz se je po navedbah Sursa povečal za 6,5 odstotka, in sicer 6,6 odstotka pri blagu ter za 4,5 odstotka pri storitvah. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke, še navajajo statistiki.

Pogled analitikov

"Medletna rast BDP v tretjem četrtletju je bila še vedno pod dolgoletnim povprečjem Slovenije, a načeloma v skladu s splošno oslabitvijo zahodnih gospodarstev," so v oceni današnjega podatka o gospodarski rasti v svojem komentarju zapisali analitiki BBA.

"Domače povpraševanje kaže okrevanje v primerjavi z enakim četrtletjem prejšnjega leta", vendar to strokovnjaki pripisujejo krepitvi državne porabe. Po drugi strani pa je poraba zasebnega sektorja še vedno počasna. To ni presenetljivo, če upoštevamo, da je Slovenija že zdaj na relativno visoki ravni potrošnje, saj je dejanska individualna potrošnja na 87 odstotkih ravni EU, meni analitičarka Marina Petrov Savić.

Največji pozitivni signal je pospešitev zunanjega povpraševanja, saj trgovinska bilanca po treh četrtinah negativnega učinka spet prispeva k rasti BDP. Hitrejši rasti izvoza je sledila rast uvoza, vendar v manjši meri. "Po podatkih vidimo, da je v tretjem četrtletju izvoz medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov v Švico (ki je glavni trg za to kategorijo izvoza in v skladu z lastniško strukturo farmacevtskih podjetij) znašal približno tretjino celotnega slovenskega blagovnega izvoza", pravi Petrov Savić. Podatki kažejo, da se je v tretjem četrtletju izvoz medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov v Švico v primerjavi z letom prej povečal za skoraj polovico.

Novica je bila v poglavju Pogled analitikov dopolnjena s komentarjem analitikov Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar