Fiskalni svet o javnih financah: Glavno tveganje predstavlja rast plač v javnem sektorju

Kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ predstavljajo zahteve po dvigu plač v javnem sektorju, poudarjajo v Fiskalni svetu in dodajajo, da realna kupna moč zaposlenih v javni upravi v povprečju ostaja na obdobju pred epidemijo.

Fiskalni svet je v svoji mesečni izdaji vnovič opozoril na vzdržnost javnih financ. Poudarjajo, da je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev v povprečju ohranjena glede na obdobje pred epidemijo. Te so se od začetka epidemije sicer povečale tudi zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.

Kot ugotavljajo, so bila realna sredstva na zaposlenega v povprečju v prvih treh četrtletij 2023 2,7 odstotka večja kot v prvem četrtletju 2020. Januarski dogovor o uskladitvi plačnih razredov z 80 odstotki medletne inflacije konec lanskega leta implicira, da se bo povprečna plača v javnem sektorju v letu 2024 povečala za dva odstotka.

To pa ob zadnji razpoložljivi napovedi Umarja o 3,9- odstotni povprečni inflaciji letos pomeni, da se realna kupna moč ne bo bistveno poslabšala oziroma bo tudi konec letošnjega leta večja kot pred epidemijo. "Celoten obseg sredstev za zaposlene v sektorju država je v povprečju prvih treh četrtletij lanskega leta znašal 11,5 odstotka BDP. To je sicer na ravni dolgoletnega povprečja, a hkrati šesti največji delež med državami članicami evropske unije. Ob tem je zadovoljstvo prebivalstva s kakovostjo javnih storitev blizu povprečja držav članic EU, a se je v zadnjih petnajstih letih zadovoljstvo z zdravstvenim sistemom občutno poslabšalo."     

Bloomberg Adria

Parcialni dogovori o zvišanju plač le še povečujejo tveganje

Kot poudarjajo v svetu, so parcialni plačni dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami v javnem sektorju v preteklosti vodili v splošen dvig obsega sredstev ali pa v oblikovanje novih (ne)sorazmerij, kar je vodilo v nove zahteve po parcialnih oziroma splošnih dvigih plač. "Parcialno reševanje težav ponazarjajo tudi precejšnje razlike v gibanju plač znotraj javnega sektorja v obdobju od začetka epidemije," so zapisali v svetu in dodali, da po podatkih Ministrstva za javno upravo znaša razpon rasti povprečne plače v plačnih podskupinah od začetka epidemije leta 2020 med 4,5 in 25,3 odstotka nominalno. "Ob tem je bilo v plačnih podskupinah z najvišjo rastjo plač izplačanih tudi največ dodatkov v času epidemije, kar je dodatno večalo nesorazmerja in sprožalo zahteve po odpravi le-teh," pojasnjujejo v Fiskalnem svetu.

Morebiten dvig mase sredstev za zaposlene brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev bi v trenutnih razmerah le večal tveganja za javne finance, so jasni v svetu.

Pokojnine so realno višje

Kot pojasnjujejo v svetu, se je realna kupna moč pokojnin v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. "Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019 oziroma 9,6 odstotka BDP". Ugodne razmere na trgu dela so omogočale znižanje skupnega prenosa iz državnega proračuna, ki je bil lani najnižji po letu 1995. Po finančnem načrtu ZPIZ za leto 2024 naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna letos okrepil na 2,1 odstotka BDP.