Fiskalni svet vnovič opozarja na neustrezno načrtovanje proračuna

Fiskalni svet ugotavlja, da so bila lanska gibanja v državnem proračunu slabša kot leta 2022, a vseeno precej manj negativna od napovedi ministrstva za finance. Primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal skoraj 2,3 milijarde evrov, kar je 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Brez neposrednega učinka interventnih ukrepov pa je primanjkljaj znašal dobrih 650 milijonov evrov. Gibanja v državnem proračunu so bila tako lani slabša kot leta 2022. Večji skupni primanjkljaj za dobrih 900 milijonov evrov je bil zlasti posledica za slabih 650 milijonov evrov "očiščenega" primanjkljaja oziroma neupoštevanja interventnih ukrepov.

Skupni obseg interventnih ukrepov pa je bil za 281 milijonov evrov večji od načrtovanega. Skupni primanjkljaj je bil namreč manjši za dobrih 820 milijonov evrov, kot so zapisali v svetu, predvsem zaradi manjše realizacije "očiščene" porabe oziroma brez interventnih ukrepov.

Ocena realizacije proračuna za letos in prihodnje leto občutno previsoka 

Kot še poudarjajo v svetu, je bila ocena realizacije proračuna za letos in prihodnje leto občutno previsoka. To je po njihovi oceni vodilo v precenjeno projekcijo ravni "očiščene" porabe tudi za leto 2024. "Ta v določeni meri ni osnovana na trenutno veljavnih ukrepih in omogoča sprejemanje dodatnih diskrecijskih ukrepov s trajno negativnim vplivom na javnofinančni položaj tudi znotraj zastavljenih meja sprejetega proračuna," so zapisali v januarsko mesečno poročilo.

Sprejeta sprememba proračuna za leto 2024 na osnovi dejanske realizacije za 2023 omogoča 5,8-odstotno rast "očiščene" porabe v letu 2024, v primerjavi s predhodno oceno realizacije pa je nakazovala rast v višini enega odstotka, opozarjajo.

Proračunske bilance ministrstva niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za letos

Hkrati so jasni, da se neustreznost proračunskega načrtovanja kaže na več vidikih. Po njihovem prepričanju proračunske bilance ministrstva niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za letos, predvsem na spremembe solidarnostnega prispevka, ki je bil v času priprave poračuna ukinjen, na spremenjeno vrednost povprečnin in sprejeto delno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo.

"Ti transferi naj bi se letos glede na razpoložljivo proračunsko bilanco finančnega ministrstva in lansko realizacijo kljub temu znižali za deset odstotkov, kar ni realistično. Ob 4,2-odstotni inflaciji v lanskem letu se bodo namreč verjetno povečali, kar bi lahko povzročilo še višjo rast 'očiščene' porabe od trenutno nakazane," poudarjajo v svetu.

Srednjeročna vzdržnost javnih financ se je vidno povečala

Svet opozarja tudi, da se je srednjeročna vzdržnost javnih financ od začetka epidemije vidno povečala. Kot so zapisali v poročilu, se je rast porabe v letih 2020 do 2023 vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala. To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb v pretežni meri posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, ki imajo trajno negativen vpliv na javne finance.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar