Fiskalni svet: Največja težava je slabo fiskalno načrtovanje

Fiskalni svet je objavil redno letno poročilo o svojem delovanju. Uvodoma ugotavlja, da je bilo lansko leto v makroekonomskem smislu dokaj ugodno, saj je bila gospodarska rast blizu dolgoletnega povprečja, zaposlenost visoka, brezposelnost pa rekordno nizka. "Inflacija je v drugi polovici leta začela upadati, a je njena raven še vedno visoka in višja od povprečja v evro območju," v uvodu pojasnjujejo v fiskalnem svetu.

Kot poudarjajo, je imela fiskalna politika lani na videz več manevrskega prostora in je ostala ekspanzivna kljub ugodnim makroekonomskim trendom. "Primanjkljaj sektorja država je sicer bil manjši kot napovedan, toda to bolj dokazuje slabosti fiskalnega načrtovanja kot pa na varčnost," vnovič opozarja svet. Kot poudarjajo je proračunsko načrtovanje pomanjkljivo zlasti na področju predimenzioniranih investicijskih načrtov, ki presegajo absorpcijske sposobnosti administracije in ponudnikov, in ki lahko poleg neučinkovitosti povzročajo tudi neracionalne odločitve.

Ključni izzivi ostajajo

Kot poudarjajo, relativno ugodne makroekonomske okoliščine niso bile dovolj izkoriščene za krepitev fiskalne vzdržnosti. Primanjkljaj za letošnje leto je predviden na višji ravni od lanske izvedbe. Javni dolg se je lani nominalno povečal in je relativno upadel pretežno zaradi inflacijsko spodbujene rasti nominalne gospodarske aktivnosti. Kot izpostavlja svet, se ključnih izzivov, ki ogrožajo trdnost javnih financ, niso lotili.

Veliko tveganje ostaja zaradi zahtev po večjih plačah v javnem sektorju

Največje kratkoročno tveganje za javne finance ostajajo zahteve po dvigih plač v javnem sektorju "Različni parcialni sporazumi, sprejeti v zadnjih letih, so generirali nesorazmerja, zaradi katerih je obstoječi sistem postal nestabilen. Zato je treba vzpostaviti nov sistem, ki bo stabilen, bo ustrezal splošno sprejemljivim predstavam o pravičnosti, glede obsega izdatkov pa ne bi smel bistveno presegati povprečnega deleža v BDP iz zadnjih let," so jasni v fiskalnem svetu.

Ob tem opozarjajo, da proračunski izdatki za zdravstvo in pokojninsko blagajno postajajo vse večji. Po prepričanju sveta bi bilo to razumljivo v časih nižje gospodarske aktivnosti, ob zdajšnji visoki zaposlenosti, pa bi le ta morala omogočiti ne le pokrivanje tekočih potreb, temveč tudi oblikovanje rezerv za obdobja, ko bodo ti prilivi nižji.

Daljša življenjska doba je ena največjih pridobitev civilizacije, vendar ima ceno, ki se odraža tudi v povečevanju javnofinančnih izdatkov, so zapisali v svetu. Pri tem pa je ob dani ravni javnega dolga ter normalizaciji položaja denarne politike in s tem pogojev financiranja treba upoštevati omejitve, ki jih narekuje dolgoročna vzdržnost javnih financ.

Smiselna je večja povezava med vplačanimi prispevki in pokojninskimi pravicami

"V javnih sistemih socialne zaščite je potrebno poleg skrbi za zagotavljanje dostojne starosti ohranjati ravnovesje med prilivi in izdatki. To pomeni ob podaljševanju življenjske dobe med drugim tudi potrebo po podaljševanju obdobja, v katerem posameznik vplačuje prispevke v javne blagajne". Temu dodaja, da v nasprotnem primeru postane višanje prispevkov neizbežno. Rešitve težav na področju pokojnin bi morale med čim širšim krogom prebivalstva spodbuditi prepoznanje potrebe po varčevanju za starost in uveljaviti pokojninski sistem, v katerem bodo državljani videli svoj individualni interes. To bi bilo možno tudi s tem, da bi se omogočila tudi čim tesnejša povezava med vplačanimi prispevki in pokojninskimi pravicami na individualni ravni, ki bi med drugim odpravila moralni hazard izogibanja plačevanju ustreznih prispevkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar