Ohlajanje domačega gospodarstva; zaostrene razmere tudi ob koncu leta

Današnji podatki državnih statistikov ne kažejo pretirano optimistične slike, saj se je domači BDP v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 1,6 odstotka, a je v primerjavi s predhodnim obdobjem uplahnil za 0,2 odstotka. Kot opozarjajo na Banki Slovenije (BS) pa mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. 

"Gospodarska aktivnost pri nas se, skladno z napovedmi, upočasnjuje; nižja aktivnost v tretjem četrtletju je posledica ohlajanja izvoznega in domačega povpraševanja, ki vse bolj omejuje poslovanje podjetij in poslabšuje kratkoročne gospodarske obete," so zapisali pri BS. Kljub temu pa razmere na trgu dela ostajajo spodbudne.

Mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. Kot so zapisali na BS, se soočajo predelovalne dejavnosti z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. "Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile. Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov sicer ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost, ki jo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajoče finančne perspektive," pravijo na BS.

V prvih devetih mesecih skupaj je bila medletna rast BDP 1,3-odstotna, medtem ko so gospodarske napovedi za Evropo v zadnjem času vse bolj pičle. Pri čemer slovensko gospodarstvo in podjetnike zlasti skrbi ohlajanje nemškega evropskega ekonomskega motorja, ki je zanje osrednji ciljni trg.

Slovenski izvozni sektor pa se poleg šibkejšega povpraševanja sooča tudi s poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, zaradi česar bi bila izvozna aktivnost lahko še bolj prizadeta, dodajajo v komentarju.  

Anketa BBA: Slovenske podjetnike skrbi Nemčija

Kot smo v prejšnjem tednu poročali na straneh Bloomberg Adria, nad nemškim gospodarstvom z 0,1-odstotnim krčenjem BDP visi neugodna napoved druge letošnje recesije. Med razloge za klavrne novice iz Nemčije je ekonomist Mitja Kovač izpostavil energijo: "Na prvem mestu so izjemno visoki stroški energije, saj je nemški gospodarski model doslej temeljil na nizkih stroških energentov," je za naš medij diagnosticiral stanje v Nemčiji.

Pri Sursu so tako v današnjem poročilu posvarili, da "v tretjem četrtletju smo zaznali umirjanje gospodarske dejavnosti". Poleg upočasnjevanja, ki je posledica vezanosti na nemški trg, so statistiki izpostavili še tveganja pri odpravi posledic avgustovske ujme za podjetja v prizadetih predelih države.

Da imajo slovenski podjetniki zaradi makroekonomskih gibanj v soseščini vse bolj sive lase, ne nazadnje odraža tudi naša anketa, ki smo jo izvedli med bralci oziroma sledilci na omrežjih Linkedin in Instagram. Na vprašanje "Vas skrbi ohlajanje gospodarstva v Nemčiji in kakšen vpliv bo to imelo pri nas?" vas je kar 76 odstotkov odgovorilo pritrdilno, medtem ko je bil odstotek negativnih odgovorov 22. Dva odstotka anketirancev pa sta odgovorila, da to zanje ni pomembno.

Realna rast domačega BDP je bila v drugem trimesečju po popravljenih podatkih 1,6-odstotna, medtem ko je bila sprva ta pri 1,4-odstotka. Po desezoniranih podatkih pa se je BDP v prvem četrtletju okrepil za 1,7 odstotka, in sicer s prvotne ocene 1,6 odstotka. Na četrtletni ravni je BDP v drugem trimesečju medtem narasel za 1,0 odstotka.

Pri tem velja omeniti, da je Surs konec avgusta precej spremenil oceno rasti BDP v lanskem letu 2022. Revizija podatkov, kjer je BDP rasel z 2,5 odstotka, ne pa z 5,4-odstotno rastjo, ki so jo na podlagi združenih četrtletnih podatkov v februarju sprva ocenjevali pri Sursu, je z direktorskega položaja oktobra odnesla celo Tomaža Smrekarja.

Ohlajanje trgovine

V skladu z nemškim ohlajanjem so državni statistiki tudi v obdobju od julija do septembra zaznali upad pri blagovni menjavi s tujino, pri čemer je bil medletni padec izrazitejši.

Uvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 12,1 odstotka, izvoz pa za 9,2 odstotka. A kljub temu je zunanjetrgovinski presežek v tekočih cenah znašal nekaj več kot 1,14 milijarde evrov in tako deloval spodbujevalno ter k rasti obsega BDP prispeval 2,4 odstotne točke.

Podatki še razkrivajo, da so se bruto investicije na medletni ravni zmanjšale za 6,1 odstotka, kar je prav tako bistveno nižji medletni padec kot v prvih dveh trimesečjih. V prvem so namreč nazadovale za 16,9 odstotka, v drugem pa za 15,0 odstotka.

K upadu je po pojasnilih statistikov vnovič znatno prispevalo zmanjšanje zalog, saj je njihovo zmanjšanje rast BDP oklestilo za 3,2 odstotne točke. V prvih dveh četrtletjih je bil ta negativen učinek celo pri okoli šestih odstotnih točkah.

Še naprej pa skrbi povzroča upadanje domače porabe, ki je nazadovala za 1,4 odstotka, kar je sicer manj kot v predhodnih obdobjih, ko je bilo krčenje triodstotne. Končna potrošnja je predvsem zaradi 2,8-odstotne rasti porabe države zrasla za 0,2 odstotka, pri čemer je poraba gospodinjstev nazadovala za 0,8 odstotka, kar je najslabši rezultat po tretjem četrtletju lani.

Analiza BBA: Sloveniji se napoveduje enoodstotna rast, prihodnje leto pa 2-odstotna

H upočasnjevanju rasti domačega BDP je po oceni analitikov Bloomberg Adria opazneje prispevala "upočasnitev potrošnje gospodinjstev". Medtem ko je pri tem deloma pozitivno vlogo odigrala zunanjetrgovinska bilanca, in sicer zgolj zato, ker je uvoz padal hitreje kot izvoz, sklepajo.  

Svetla točka so investicije, ki so v veliki meri državne in kot takšne posledica sanacije poplav, saj so se "bruto investicije v osnovna sredstva v tretjem četrtletju 2023 na letni ravni povečala za 8,3 odstotka". Gradbeništvo ohranja dvomestno stopnjo rasti oziroma 18,4 odstotka medletno, medtem ko je predelovalna dejavnost medletno stagnirala.

"Visokofrekvenčni podatki nakazujejo, da je razlog za ohlajanje znatno znižanje domače potrošnje in povečevanje zunanjega primanjkljaja," dodajajo analitiki BBA.

Analitik so, kot rečeno, v svojih ocenah previdni zaradi izvozno usmerjene narave našega gospodarstva."Recesijsko okolje v Evropi bo še naprej obremenjevalo slovenski izvoz na račun šibkejšega zunanjega povpraševanja, zaradi česar bo trgovinska bilanca ostala v primanjkljaju," so pesimistično navedli.

Pozitiven obrat se nakazuje z vidika gradbeništva, saj naložbe nakazujejo na njegovo nadaljnjo rast, zahvaljujoč obnovam po avgustovskih poplavah. Zaradi visoke inflacije, je zaupanje potrošnikov šibko, ugotavljajo, in potrošnja omejena.

"Rast bo v Sloveniji v letu 2023 približno enoodstotna," medtem ko bo okrevanje zunanjega povpraševanja, izraženega v izvozu, v kombinaciji z investicijami v letu 2024, pospešila stopnjo rasti, ki se bo v prihodnje predvidoma podvojena.  

 

*Dopolnjeno s komentarjem analitikov Bloomberg Adria, Banke Slovenije in Umarja

V desetem odstavku zamenjana beseda "napaka" v "revizija podatkov".