Slovenija po 20 letih v EU povečini zapravila ekonomsko prednost

Slovenija te dni praznuje ključno prelomnico v kratkem obstoju samostojne države. 1. maja pred 20 leti je namreč naša država v deseterici novink vstopila v Evropsko unijo. Poleg Slovenije so se EU pridružile še Ciper, Češka, Estonija, Poljska, Madžarska, Litva, Latvija, Slovaška in Malta. To je bila peta in največja širitev povezave tako po številu ljudi kot držav, zato je bila poimenovana veliki pok. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bil vstop v Unijo in posledični prevzem evra leta 2007 takoj za osamosvojitvijo drugi najpomembnejši dogodek v zgodovini države.

Predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko je za Bloomberg Adria ocenila, da je bil vstop v politično in monetarno unijo odraz uspešnega prehoda iz socialističnega državnega ustroja v liberalno demokracijo s tržnim gospodarstvom.   

Toda kako se je slovensko gospodarstvo oziroma, natančneje, kako je slovenska gospodarska politika umerjala razvoj gospodarstva v zadnjih 20 letih in kaj kaže primerjava z drugimi državami pristopne deseterice?

Poljska je rasla najhitreje, Slovenija po polžje

Izmed članic, ki so se Uniji pridružile pred 20 leti, se je denimo kupna moč na prebivalca v Sloveniji okrepila za najmanj. Država je ob vstopu leta 2004 dosegala 88 odstotka povprečne razvitosti EU, merjene z bruto domačim proizvodom na prebivalca in je v naslednjih dveh desetletjih napredovala za pičli dve odstotni točki, so izračunali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Po drugi strani je denimo višjegrajska četverica, ki jo tvorijo Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška, v enakem obdobju napredovala za 16, baltska trojica (Estonija, Latvija in Litva) pa celo za 31 odstotnih točk, kažejo podatki Umarja.

V času članstva naše države seje BDP povečal za dobro polovico, je izračunal glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Ob tem dodaja, da se BDP realno v času članstva povečal za 53 odstotkov oziroma "za 2,2 odstotka v povprečju na leto".

Če je slovenski BDP naraščal v povprečju z dobrima dvema odstotkoma na leto, je bila rast v EU kot celoti v tem obdobju 1,4-odstotna. Slovenija je rasla hitreje, toda v primerjavi s preostalimi devetimi državami, ki so se Uniji priključile leta 2004, ne blesti. "Med takratnimi novimi članicami je bila povprečna rast BDP v tem obdobju najvišja na Poljskem, kjer je bila štiriodstotna, najnižja pa na Madžarskem in v Sloveniji, kjer je bila 2,2-odstotna," dodaja ekonomist GZS.

"Ob tem je treba poudariti, da je bila povprečna razvitost Slovenije v skupini 10 držav v izhodiščem letu največja," pri čemer strokovnjak pojasnjuje, da so koristi članstva "praviloma večje za države z večjim zaostankom v razvitosti".

V opazovanem obdobju se je BDP v Sloveniji realno najbolj zmanjšal na začetku gospodarske krize leta 2009, za 7,5 odstotka (v EU za 4,3 odstotka), kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Drugi največji upad pa je sledil leta 2020 ob izbruhu pandemije covida 19, ko se je slovenski BDP zmanjšal za 4,2 odstotka (na ravni EU za 5,6 odstotka).

Romunija v ospredju, Slovenija na repu

Glede na mediano razvitosti desetih držav je bila Slovenija leta 2003 po razvitosti, ki jo merimo z BDP na prebivalca po kupni moči, dve tretjini nad njo, leta 2022 (zadnji dosegljivi podatki) pa le še za šestino. To kaže, da so preostale države članice EU "bolje izkoristile svoje članstvo v EU oziroma so vodile boljšo gospodarsko politiko", še meni Ivanc.

Podatki kažejo, da se je kupna moč povprečnega prebivalca najbolj okrepila v Romuniji, kjer se je BDP na prebivalca okrepil za 8 odstotkov na leto, v Sloveniji pa najmanj, za 3,3 odstotka na leto.

Surs navaja, da je bil BDP na prebivalca v tekočih cenah leta 2023 29.753 evrov ali dvakrat toliko kot leta 2004, ko je obsegal 13.878 evrov. Za primerjavo: evropsko povprečje je leta 2004 znašalo 21.180 evrov, leta 2023 pa 37.610 evrov oziroma nekaj manj kot dvakrat toliko kot pred dvema desetletjema.

Slovenska gospodinjstva so za proizvode in storitve, povezane s stanovanji, v 2022 potrošila 18,9 odstotka, v celotnem obdobju je bil ta delež pod povprečjem držav EU. Največji delež so imela slovaška gospodinjstva, kjer je bil leta 2004 ta 33-odstoten, leta 2022 pa 30,3-odstoten, najmanjšega pa na Malti, in sicer 10,9 odstotka leta 2004 ter 13,9 odstotka predlani.

 

 

Krčenje naložb v raziskave in razvoj

Glede nazadovanja Slovenije v primerjalni skupini so zaskrbljeni tudi na Umarju, saj je država pred vstopom dosegala "primerljivo ekonomsko dinamiko kot njene konkurentke". Navajajo, da je naša država v desetletju pred vstopom s stališča BDP na prebivalca napredovala za 11 odstotnih točk. Kot rečeno, pa so se kasneje gopsodarsko bistveno hitreje razvijale višegrajske in baltske države.

Pri tem je pomembno vlogo odigralo črpanje podpore iz raznih skladov EU, toda tudi Slovenija je iz naslova kohezijske politike prejela znatna sredstva. Vendar pri Umarju opozarjajo, da se je navkljub temu višina sredstev, ki jih Slovenija vlaga "v stroje in opremo, IKT ter raziskave in razvoj, v zadnjih 20 letih zmanjšala".

"Ne le da nismo dovolj stavili na ključne dejavnike gospodarske rasti in produktivnosti in torej povečali teh vlaganj. Nasprotno, uspeli smo jih celo zmanjšati, kar z vidika prilivov iz EU lahko pomeni le, da smo preostale nacionalne vire za investiranje bodisi zmanjšali bodisi preusmerili na druga področja, še posebej porabo," so kritični.

 

Ivanc: Zanemarljiv vpliv proračuna EU

Kako pa je z evropskimi proračunskimi sredstvi? Z včlanitvijo v EU je Slovenija dobila obveznosti do evropskega proračuna, hkrati pa je postala upravičena do prejemanja sredstev. Politolog in evroposlanec Klemen Grošelj poudarja, da pozitivni učinki članstva ne zbledijo niti ob vplačilih v skupni proračun EU, saj gre za "obveznost, ki prinaša očitne koristi". To pa se ne bo spremenilo tudi, ko bo Slovenija postala neto plačnica.

Ivanc je izračunal, da smo v 20 letih članstva od EU prejeli skupaj 13,5 milijarde evrov evropskih sredstev, "vplačali pa smo 8,7 milijarde evrov". Neposredna ekonomska korist iz naslova neto evropskih sredstev je bila tako v tem obdobju 4,8 milijarde evrov.

Ekonomist številko, ki sama po sebi ne pove veliko, postavlja v kontekst celotnih skupnih prihodkov konsolidirane bilance javnega financiranja in glede na slovenski BDP. "Neto prihodek od evropskih sredstev je tako v 20-letnem obdobju znašal v povprečju 1,4 odstotka celotnih letnih prihodkov, kar predvsem odraža relativno majhen pomen skupnega proračuna EU", pravi. Glede na slovenski BDP so neto prejeta evropska sredstva predstavljala 0,6 odstoka povprečne letnega BDP, o vplivu evropskih sredstev na ekonomsko sliko Slovenije sklene Ivanc.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar