.webp){kind=icon}
Slovenija je predčasno odkupila sklop obveznic, ki sicer zapadejo marca prihodnje leto, povečala pa izdajo obveznic, ki zapadejo julija 2031, marca 2032 in marca 2035. Tako naša država nadaljuje z aktivnim upravljanjem dolga državnega proračuna, kar izboljšuje njen položaj na kapitalskih trgih, je sporočilo Ministrstvo za finance.
S predčasnim refinanciranjem obveznosti, ki zapadejo marca 2023, je Slovenija znižala tveganje refinanciranja in izboljšala likvidnost svojih obveznic.
Ministrstvo, ki ga vodi minister Klemen Boštjančič, je transakcijo predčasnega odkupa in izdajo novih vrednostnih papirjev začelo 5. julija, predvidoma pa bo zaključena 13. julija, ko bodo obveznice v poslu zamenjave ukinjene oziroma izdane.
Izvedena je bila transakcija upravljanja dolga z zamenjavo obveznic RS 83 s kuponom 0,20 odstotka, ki sicer zapadejo marca 2023, v nominalni višini 350 milijonov evrov pri ceni ponudbe 100,50, ob tem pa so povečali tri sklope obveznic daljše ročnosti.
Tako je Slovenija povečala izdajo obveznice RS 88 s kuponom 0,125 odstotka, ki zapadejo julija 2031, v nominalni vrednosti 89,9 milijona evrov pri ceni ponudbe 83,8. Za obveznice RS 77 s kuponom 2,25 odstotka, ki zapadejo marca 2032, je izdajo povečala v nominalni višini 200,9 milijona evrov pri ceni ponudbe 100,040 in za obveznice RS 74 s kuponom 1,5 odstotka, ki zapadejo marca 2035, v nominalni vrednosti 89,09 milijona evrov pri ceni ponudbe 89,09, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Donosnost na referenčne obveznice upada
S predčasnim refinanciranjem obveznosti in povečanjem obstoječih izdaj obveznic je Slovenija znižala tveganje refinanciranja in podaljšala ročnost portfelja dolga, izboljšala likvidnost obveznic ter dosegla pozitivno neto vrednost transakcije, so zatrdili na finančnem ministrstvu.
Donosnost na obveznice, ki zapade čez deset let, torej leta 2032, je bila v ponedeljek ob 11.30 na ravni 2,24 odstotka, medtem ko je bila še v petek nekoliko višja, in sicer 2,31 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. Vlagatelji so, ko ocenjujejo trenutno tveganje posamezne države, običajno najbolj pozorni na referenčne desetletne obveznice.
