Državni proračun je v prvih osmih mesecih ustvaril 735 milijonov evrov primanjkljaja, sporoča fiskalni svet. Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani, opozarjajo. Medtem ko so prihodki v državni proračun zrasli minimalno (za milijon evrov), so odhodki zrasli za 400 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka.
Skupni primanjkljaj je bil tako večji za 399 milijonov evrov. Očiščeni saldo (brez interventnih ukrepov) pa se je po lanskem presežku poslabšal za 563 milijonov evrov. Upad čistega salda je posledica stagniranja prihodkov po lanskih visoki rasti. Najbolj so upadli prihodki od davka pravnih oseb. Teh je bi letos za 968 milijonov evrov, kar je 15,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Zaradi umirjanja povpraševanja je precej manjša rast prihodkov iz DDV. V osmih mesecih leta so zrasli za 3,9 odstotka. ''Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih,'' so zapisali.
Preberi še
Proračun: Vlada odgovorila fiskalnemu svetu, rebalans gre v DZ
Vlada meni, da je predlog rebalansa tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani načrtovan realno.
29.08.2023
Kračun o proračunskih načrtih: Odhodkovni pritiski na vlado veliki
Fiskalna politika bi nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, a brzdati rast tekoče porabe.
13.07.2023
Fiskalni svet kritičen do Golobove fiskalne politike
Lanski primanjkljaj sektorja država je znašal tri odstotke BDP, kar je skoraj 1,8 milijarde evrov
13.06.2023
Fiskalni svet: Primanjkljaj proračuna višji kot lani
Rast prihodkov od DDV se umirja, dvig prihodkov od trošarin.
05.06.2023
Fiskalni svet: 'Proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo'
Primanjkljaj državnega proračuna bo glede na lani višji za 2,2 odstotne točke.
08.05.2023
Predlagajo iskanje rezerv v prihodnjih proračunih
Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka, še ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov. Zato nekatere do zdaj sprejete ukrepe ocenjujejo kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Ocenjujejo, da bi bilo smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi lahko s preoblikovanjem prednostnih nalog iskali rezerve pri načrtovanih odhodkih.
Avgusta je bil primanjkljaj državnega proračuna 155 milijonov evrov, v prvih osmih mescih pa 735 milijonov evrov. V istem obdobju lani je znašal 377 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka odhodkov koronavirusa in ukrepov za blažitev draginje je imel državni proračun v prvih osmih mesecih primanjkljaj v višini 95 milijonov evrov, v prvih osmih mesecih lani pa presežek v višini 468 milijonov. Ob koncu leta bo po napovedi in rebalansu proračuna primanjkljaja za 3,16 milijarde evrov, to je za 1.794 milijonov evrov več kot leta 2022.