Država je v po prvih treh mesecih ustvarila primanjkljaja v višini 451 milijonov evrov. To je 177 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Prihodki državnega proračuna so v prvem trimesečju zrasli za 6,1 odstotka na 3,28 milijarde evrov, kažejo podatki Fiskalnega sveta. Še bolj so zrasli odhodki. Za 10,8 odstotka na 3,73 milijarde evrov.
Odhodki poskočili zaradi prvega plačila obresti lani izdane obveznice
Najbolj so zrasli odhodki iz naslova subvencij – za 50,2 odstotka na 166 milijonov evrov ter obresti, ki so poskočili za 49,9 odstotka na 527 milijonov evrov. Pretežni del povišanja izhaja iz prvega plačila obresti za lani izdano obveznico. ''Pomembno so k rasti prispevale še subvencije v kmetijstvu,'' pojasnjujejo na Fiskalnem svetu.
Najbolj so se zmanjšali investicijski odhodki, ki so upadli za 6,2 odstotka na 234 milijonov evrov. Zmanjšali so se še odhodki iz naslova stroškov dela. Upadli so za dva odstotka na 1,108 milijarde evrov. '' Visoka rast odhodkov v začetku leta izhaja iz višjih plačil obresti in nekaterih diskrecijskih dejavnikov, medtem ko zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju,'' so zapisali.
Na prihodkovni strani so se za 51,5 odstotka na 441 milijonov evrov povečali drugi prihodki. Za 19,9 odstotka so poskočili prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, za 7,1 odstotka pa prihodki od davka na dodano vrednost (DDV). ''Rast prihodkov je v določeni meri posledica nekaterih začasnih dejavnikov, medtem ko je dinamika nekaterih pomembnejših kategorij nižja kot v času visoke inflacije.''
Počrpanih manj evropskih subvencij
Prihodki so najbolj upadli iz naslova sredstev EU. Medletno so bili nižji za 54,5 odstotka. V Fiskalnem svetu pojasnjujejo, da je to posledica počasnega črpanja sredstev iz nove finančne perspektive 2021-2027 in visoke lanske osnove, ko so bila še na voljo sredstva iz pretekle večletne perspektive. '' Dinamika prihodkov od dohodnine je bila precej počasnejša kot v enakem obdobju lani, saj se je upočasnila rast prihodkov iz zaposlitve, manjši pa so bili prihodki od dohodka iz dejavnosti, dividend in dobička iz kapitala.''
V 2024 je primanjkljaj celotnega sektorja država znašal -0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je 1,8 odstotne točke manj kot v 2023. Primanjkljaj je bil nižji zaradi višjih prihodkov od socialnih prispevkov in dohodnine, višjih prilivov od davka na dohodek pravnih oseb zaradi dobrega poslovanja podjetij in dviga davčne stopnje za sanacijo po poplavah.
Po pričakovanjih je bil primanjkljaj v 2024 precej nižji od projekcije (-2,9 odstotka BDP). Veliko odstopanje je po oceni Fiskalnega sveta znak, da je javnofinančno načrtovanje pomanjkljivo in premalo realistično ter je potrebno korenitih sistemskih izboljšav. Dolg države se je zaradi inflacije v 2024 znižal za 1,4 odstotne točke na 67 odstotkov BDP.
.webp){kind=icon}
