Nad industrijo visi senca slabljenja nemškega gospodarstva

Banka Slovenije je na svojih straneh poleg pregleda makroekonomskih gibanj v drugem četrtletju objavila tudi bilten za julij in avgust. Osrednja bančna institucija v državi tako poudarja, da se inflacijski pritiski umirjajo, vseeno pa ob še vedno visoki osnovni inflaciji "tržni udeleženci pričakujejo nadaljnje dvige ključnih obrestnih mer centralnih bank".

Kar se tiče območja evra, ob koncu drugega četrtletja prevladujejo znaki umirjanja gospodarske aktivnosti, navajajo. Po spodbudnih razmerah v storitvenih dejavnostih v prvih mesecih drugega četrtletja so se kazalniki razpoloženja nabavnih menedžerjev PMI in gospodarske klime v juniju poslabšali, pri čemer se "aktivnost umirja v predelovalnih in tudi storitvenih dejavnostih".

Padec novih naročil junija nakazuje na manjše povpraševanje, o čemer poročajo tudi slovenska izvozna podjetja. Po junijski napovedi ECB naj bi se gospodarstvo evrskega območja izognilo recesiji in letos doseglo 0,9-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,5 odstotka. Podobno kot pri nas se tudi v širšem območju evra inflacija umirja, dodajajo.

 

 

Domača rast zahvaljujoč infrastrukturnim projektom

Banka Slovenije ugotavlja, da se ugodna gospodarska gibanja nadaljujejo v tistih dejavnostih, ki so usmerjene na domači trg. Veliki infrastrukturni projekti poganjajo gradbeništvo, medtem ko razmere na trgu dela ob še vedno visoki stopnji prostih delovnih mest zagotavljajo precejšnjo varnost zaposlenim in krepijo potrošnjo gospodinjstev. Slednja se resda umirja, vendar ostaja na precej višjih ravneh kot pred epidemijo.

Raven gradbene aktivnosti ostaja visoka. V prvih petih mesecih je bil obseg opravljenih gradbenih del ob dvigajoči osnovi medletno večji za skoraj četrtino, pri čemer je bila rast dokaj podobna med vsemi segmenti gradnje, navaja Banka Slovenije. Vrednost anketnega kazalnika zagotovljenega dela v gradbeništvu je bila junija s 6,5 meseca nekoliko nižja kot na začetku oziroma v povprečju lanskega leta.

Viri rasti zasebne v drugem četrtletju je zlasti okrepljena prodaja avtomobilov, medtem ko so realni prihodki v trgovini na drobno in zasebnih storitvah medletno upadli. Podatki za prvo polovico leta kažejo, da se je prihodek v trgovini z motornimi vozili okrepil za 15,2 odstotka.

Industrijska naročila navzdol; skrbi upočasnitev nemške lokomotive

Razmere v industriji medtem ostajajo zahtevne, obseg novih naročil še naprej upada. Gibanje industrijske proizvodnje je v drugem četrtletju izrazito spremenljivo, saj je aprilskemu močnemu upadu sledil popravek rasti v maju.

 

 

Ob precej negotovih in razhajajočih se kazalnikih aktivnosti trenutna modelska ocena kaže, da bo BDP v drugem četrtletju nekoliko nižji kot četrtletje prej. Na slednje vpliva tudi poslabšanje ekonomskih kazalcev v Nemčiji, ki predstavlja pomemben izvozni trg za slovensko industrijo.

Vrednost kazalnika gospodarske klime münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo je v Nemčiji glede na nedavne podatke padla na 85,7 s predhodno revidirane vrednosti 87,4 v juliju. Podobno neobetaven je bil tudi padec indeksa nabavnih menedžerjev S&P Global, ki je avgusta v Nemčiji padel na vrednost 44,7, kar je pod psihološko mejo 50 in najmanj v več kot treh letih.

Ohlajanje proizvodne dejavnosti se odseva tudi v letošnjem medletnem padcu realnega izvoza blaga in stagnaciji števila prevoženih kilometrov tovornih vozil v drugem četrtletju, v zvezi z napovedmi za Slovenijo ocenjujejo pri Banki Slovenije.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar