.webp){kind=icon}
Prihodki državnega proračuna so v prvem polletju znašali 6,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,3-odstotni upad glede na enako obdobje lani. Odhodki so bili višji za 3,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi energetske krize, financiranja storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti in višjih odhodkov za investicije. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem polletju tako znašal 410 milijonov evrov, so objavili na vladnih straneh.
Po predhodni oceni je primanjkljaj sektorja država po denarnem toku v prvem četrtletju znašal 322 milijonov evrov in je bil nekoliko višji kot v istem četrtletju lani, ko je znašal 219 milijonov evrov. Rast prihodkov je bila 3,2-odstotna, k njej pa so največ pripevali višji prihodki od davka na dodano vrednost, trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb. Višji so bili tudi pobrani prispevki za socialno varnost.
Rast izdatkov je v prvem četrtletju dosegla 4,7 odstotka, k njej pa so največ prispevali izdatki za plače in subvencije kot pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Višji so bili tudi izdatki za investicije in socialne transferje, predvsem pokojnine.
Prihodki iz naslova sredstev EU so bili v prvem polletju za 61 milijonov evrov ali dobrih 11 odstotkov nižji kot lani, predvsem kot posledica nižjih prihodkov iz naslova strukturnih skladov in nižjih prihodkov iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. V tem obdobju pa se je okrepilo črpanje kohezijskih sredstev, in sicer za 16 milijonov evrov ali dobrih 29 odstotkov.
Dolg narašča
Dolg državnega proračuna se je v drugem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno 165 milijonov evrov oziroma za 0,3 odstotka BDP na 38,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec prvega četrtletja znižalo za 245 milijonov evrov glede na konec leta 2022 in je znašalo 4,4 milijarde evrov.
Primanjkljaj tudi v drugih blagajnah
Prihodki občin so se v prvem polletju medletno povečali za 3,8 odstotka, predvsem na račun prihodkov od dohodnine, rast odhodkov pa je znašala 10,7 odstotka, razlog so višji odhodki za investicije, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferjev javnim zavodom. Občine so v prvem polletju ustvarile šest milijonov evrov primanjkljaja.
Prihodki pokojninske blagajne so se v prvem polletju letošnjega leta medletno povečali za 4,8 odstotka, medtem ko je rast odhodkov znašala 4,7 odstotka. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 5,9 odstotka.
Skupni prihodki zdravstvene blagajne so se v prvem polletju povečali za 16,2 odstotka, na kar so v največji meri vplivali višji prihodki iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Rast odhodkov je bila v tem obdobju nižja, znašala je 8,7 odstotka. Primanjkljaj zdravstvene blagajne je v prvi polovici leta znašal okoli 30 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 153 milijonov evrov.
Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvem polletju znašali preko 12 milijard evrov, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 12,4 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance je ob polletju tako znašal 440 milijonov evrov.
