.webp){kind=icon}
Proizvodni PMI je junija znašal 36,2 točke, kar je najnižja raven od junija 2016, ko je znašal 34,7 točke, če izvzamemo december in april 2020, ko je na poslovanje močno vplival koronavirus. Maja je indeks znašal 52,8 točke. Najbolj sta k upadu prispevali vrednosti podindeksov novih naročil in števila zaposlitev.
PMI (Purchasing Managers Index) je mesečno izračunan indeks vodij nabav in prikazuje stanje proizvodnega sektorja. Pomemben je zato, ker je povezan z gibanjem BDP, ki je izračunan za preteklo četrtletje, medtem ko PMI kaže trenutno stanje v gospodarstvu. Izračunavajo ga v Združenju nabavnikov Slovenije.
Vrednost indeksa nad 50 označuje, da se kategorija izboljšuje v primerjavi s prejšnjim mesecem, medtem ko indeks pod 50 označuje ravno nasprotno. Visok indeks PMI ne pomeni nujno ekspanzije gospodarstva oziroma industrije, pove le, da je večina anketirancev ocenila, da se stanje v proizvodnem sektorju izboljšuje.
Nova naročila upadajo, prav tako število zaposlitev
Končna vrednost PMI je izračunana na podlagi podindeksov. Podindeks proizvodnih aktivnosti je junija dosegel zgolj 34,1 točke, medtem ko je maja znašal 61,6 točke. Indeks novih naročil je z majskih 51,4 točke junija upadel na 34,7 točke.
Podjetja prav tako poročajo o zmanjšanju števila zaposlitev, saj je vrednost tega podindeksa znašala 34,7 točke, medtem ko je maja dosegla 58,6 točke. Njegova vrednost je upadla na najnižjo raven v zadnjih 32 mesecih.
Skrajšujejo se tudi dobavni roki, saj je indeks že tretji mesec zapored pod vrednostjo 50 točk in je junija dosegel 32,3 točke, maja pa je znašal 41,9 točke. Močno so upadle tudi zaloge končnih produktov podjetij, saj je podindeks, ki meri to kategorijo, junija upadel na 37,8 točke, medtem ko je njegovo povprečje zadnjih 21 mesecev znašalo 69,1 točke.
Nabavne cene so po majskem upadu junija spet rasle, saj je indeks dosegel vrednost 62,2 točke, medtem ko je maja znašal 37,5 točke. Prav tako so podjetja zabeležila rast zalog polproizvodov, ki je junija dosegla 54,7 točke, kar je 15 točk več kot v maju. Podindeks novih nakupov je dosegel 49,9 točke, kar ne kaže na večjih sprememb; pomembno pa je omeniti, da je je povprečje zadnjih dveh let znašalo kar 75,9 točke.
Kako je izračunana vrednost slovenskega PMI?
Mnogi mislijo, da PMI temelji na pričakovanjih za prihodnost, a to ne drži. Indeks je dejanski posnetek proizvodnega sektorja, ki temelji na vprašalniku, poslanem največjim predstavnikom proizvodnih sektorjev.
Vsak anketiranec je pozvan, da navede, ali je prišlo do povečanja ali zmanjšanja oziroma ni prišlo do spremembe v naslednjih kategorijah: nova naročila, proizvodnja, zaposlovanje, dobava in zaloge. PMI tako predstavlja tehtano povprečno sredino vseh petih kategorij, pri čemer imajo nova naročila 30-odstotno utež, proizvodnja 25-odstotno, zaposlovanje 20-odstotno, dobava 15-odstotno in zaloge desetodstotno utež v indeksu.
Ko je indeks novih naročil nizek, se lahko pri dobaviteljih pogajate za popuste
Nova naročila imajo v PMI največjo utež, zato je to najbolj pomemben podindeks PMI. Če je indeks znatno nad 50, to kaže na več naročil glede na prejšnji mesec, kar pomeni, da se bo povpraševanje v bližnji prihodnosti povečalo. Zato se lahko vodja nabave posveti ravni zalog in se odloči, ali za nenadno nepričakovano povečanje povpraševanja potrebuje večje zaloge.
Omenjeni podindeks je mogoče razlagati tudi kot zgodnje opozarjanje na prihodnje povišanje cen, saj sta povpraševanje in cena v korelaciji. Nasprotno, če je indeks znatno pod 50, je morda pravi čas, da se pogajate za popuste pri dobaviteljih, saj se njihova naročila in proizvodnja krčijo.
Proizvodnja je drugi najpomembnejši podindeks PMI. Če je nižji od 50, bo proizvodnja v tekočem mesecu višja glede na prejšnji mesec. Proizvajalci lahko na podlagi tega začnejo uporabljati svoje zaloge in jih v prihodnosti nadomestijo z novimi. Zato bi morali vodje nabav preveriti, ali imajo dovolj zalog za prihodnje povečanje povpraševanja.
Vsa čast, da ste ujeli ta podatek. Kar tako naprej!