Marina Lindič: Če bo PMI še julija nizek, verjetno prihaja kriza

Slovenski proizvodni PMI, ki kaže razpoloženje nabavnikov, je junija znašal 36,2 točke, kar je najnižja raven od junija 2016, če izvzamemo kovidna december in april 2020. Kadar vrednost indeksa upade pod 50, se gospodarstvo ohlaja, ekonomska aktivnost pa je manjša.

"Vrednost 36 je precej nizka. Če gre le za zanihaj, ta ni pomemben, ker ni trenden. Če pa bo vrednost tudi julija nizka, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je prišlo do resnega ohlajanja gospodarstva. Potem gremo v smer krize ali celo recesije," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedala predsednica Združenja nabavnikov Slovenije in svetovne federacije nabavnikov (IFPSM – International Federation For Purchasing and Supply management) Marina Lindič.

Podatki nabavnikov so tako pomembni, da veljajo za poslovno skrivnost, je med drugim povedala sogovornica. V intervjuju smo govorili tudi o korelaciji med PMI in BDP, o dobavnih verigah in razpršitvi virov, povedala pa je še, ali je služba nabavnika stresna.

Junijski upad vrednosti PMI je dokaj globok. Kaj nakazuje?

Vrednost 36 je res precej nizka. Lahko gre za enkraten zanihaj, čeprav dvomim v to, ker vidimo tudi upad vrednosti drugih podindeksov in PMI večine ostalih svetovnih in evropskih gospodarstev. Proizvodne aktivnosti se umirjajo, dobavni roki krajšajo, nova naročila pa upadajo. Zmanjševanje naročil se je začelo že februarja, in če se bo ta trend nadaljeval še julija in avgusta, lahko rečemo, da smo vrhunec ekonomske aktivnosti na trgu v preteklih mesecih dosegli in da gremo v smer ohlajanja.

Katera podjetja so vključena v kazalnik?

Za Slovenijo računamo le proizvodni PMI, storitvenega ne izračunavamo, in to po Markitovi metodi, zato je naš PMI primerljiv z vsemi svetovnimi. Vsak mesec sprašujemo vsa tista podjetja, ki so vključena v proizvodni BDP. V prvi dekadi meseca jim pošljemo osem vprašanj, na katera potem odgovarjajo. Ob tem imajo v mislih majske podatke, vsaj večina. Kdor ne odgovori takoj, v drugi polovici meseca prejme opomnik.

Med podkategorijami so najbolj pomembna nova naročila, saj imajo 30-odstotno utež v indeksu. Vse uteži oziroma pokritost slovenskega proizvodnega BDP s PMI se računajo glede na slovenski proizvodni BDP prejšnjega leta. Nekateri podindeksi ne gredo v izračun glavnega indeksa, ampak so samo za dodatno razlago.

V juniju so vrednosti vseh najpomembnejših podkazalnikov pod 50, kar pomeni, da se mesečni upad gospodarske aktivnosti močno občuti. Nad 50 je le vrednost zalog, kar je ponovno znak, da se prodaja verjetno ohlaja in da zaloge rastejo. 

Imate tudi podatke po panogah?

V Sloveniji nimamo natančnih podatkov po panogah, medtem ko nekatere države objavljajo tudi to. Po klasifikaciji proizvodnje zastopamo vse panoge z vsaj nekaj podjetji. Kljub temu podrobnih podatkov ne objavljamo in jih niti ne bomo, ker nekatera podjetja tega ne želijo.

Zakaj? Ker je naš trg tako majhen, da sta lahko v določeni branži samo eno ali dve podjetji; in tako lahko že iz indeksa vidiš, kako gre točno določenemu podjetju. Podjetja pa se ne želijo tako izpostaviti glede na konkurenco.

Če je vrednost indeksa tri mesece pod 50, se bliža recesija?

Dejstvo je, da je korelacija med vrednostjo indeksa PMI in BDP zelo velika. Nekatere države tako objavljajo tudi graf korelacije med BDP in PMI. Prednost PMI kot kazalnika je, da so podatki o tem, kaj se dogaja na trgih, na razpolago najprej in zelo hitro. Objave o gibanju BDP so na razpolago z zamikom do treh mesecev. Če pogledamo korelacijo med PMI in BDP, vidimo, da skoraj vedno odreagira najprej PMI s spremembo trenda, potem mu sledi BDP z zamikom meseca ali več.  

Tudi pri finančni krizi 2008 je PMI prvi pokazal ohlajanje, medtem ko mu je BDP sledil šele dva ali tri mesece kasneje. Kazalnik PMI je zelo uporaben, ker prvi pove, kaj se dogaja na trgu. Vsak nabavnik ali prodajnik, ki vidi objavo PMI in novo nastalo situacijo na trgih, mora takoj v akcijo. 

V konkretnem primeru: Ker je junijska vrednost nizka, se mora takoj začeti pogajati z dobavitelji za nižje cene, zmanjšati minimalne naročilne količine, skrajšati dobavne roke in tako naprej. Če zamudiš, si prikrajšal podjetje za konkurenčno prednost na trgu ali povečanje dobička. Če tvojemu konkurentu to uspe, lahko dosega višjo maržo ali pa bodo imeli v njegovem podjetju ob isti prodaji boljši poslovni izid.

Bi morali torej bankirji poslušati nabavnike?

Po svetu kazalnik PMI izredno veliko uporabljajo velike investicijske banke in njihovi analitiki. Prav tako tudi te banke sponzorirajo izračunavanje PMI, ker lahko tako dobijo podatke dan ali dva pred javno objavo, zato imajo konkurenčno prednost. V ZNS – Združenju nabavnikov Slovenije smo iskali sponzorje, vendar zaradi majhnosti našega trga velike banke nimajo pravega interesa. Državne institucije pa na drugi strani nimajo sredstev za ta namen.

Uporabnik našega PMI je denimo tudi Banka Slovenije. V ZNS PMI računamo sami in tudi sami krijemo vse stroške, ker smo prepričani v kvaliteto in uporabnost tega kazalnika. To je pomemben podatek tudi za prodajnike, finančnike, analitike in nenazadnje za direktorje. Če je podjetje velik uvoznik ali izvoznik, mora spremljati kazalnike tistih držav, kjer ima trgovinske partnerje (dobavitelje ali kupce), da vidi, kaj se dogaja na tistem trgu in kako naj prilagodi svojo pogajalsko strategijo. Poleg tega PMI korelira tudi z gibanjem cen borznih surovin, kot so aluminij, baker in jeklo.

Kaj pa inflacija in PMI?

Kot ekonomistka menim, da je do rekordne inflacije prišlo zaradi kovidnih ukrepov ECB in posameznih držav, ker je na trg priteklo toliko več denarja. To pomeni, da se je kupna moč povečevala, kar je ustvarilo dodaten pritisk na povpraševanje.

Ko so ECB, Fed in ostale nacionalne banke ugotovile, da to posledično vpliva na vse višjo inflacijo, bi morale odreagirati, ne pa zavlačevati. Fed je odreagiral hitreje, ECB je začela z dvigom obrestne mere šele zdaj in prenehala z odkupom obveznic. To pomeni, da bo trajalo še vsaj nekaj mesecev, da se bo povečano povpraševanje začelo umirjati, in kasneje bo sledila tudi inflacija.

Povpraševanje se izraža v novih naročilih, ki so - kot rečeno - del PMI. Prepričana sem, da če bomo imeli indekse PMI pod 50 nekaj mesecev, se bo tudi inflacija obrnila navzdol. A to ne gre hitro in verjetno tudi ne bo kratkotrajen proces, zato se bomo z inflacijo na makro nivoju ukvarjali še zelo resno in še kar nekaj časa.

Ob tem je ocena nabavnikov in analitikov, da cene energentov, surovin in nafte ne bodo več dosegle predkovidnih ravni, že zaradi okoljskih dajatev, saj cena emisijskih kuponov ne bo več padla pod 20 evrov na tono zaradi podnebnih ukrepov.

Lahko torej recesija prehiti upad inflacije?

Najbolj realna opcija je stagflacija, stagnacija gospodarske aktivnosti v kombinaciji z inflacijo. Če se bo trend vrednosti PMI pod 50 nadaljeval, to pomeni stagnacijo gospodarstev z negativnim PMI ob povišani inflaciji. Temu običajno z zamikom sledi tudi znižanje inflacije, saj negotovost prinaša več previdnosti pri potrošnji potrošnikov.

PMI pove torej skoraj vse.

Ja, zelo veliko. Moraš se poglobiti in ga znati prebrati, pogledati je treba tudi podindekse. Ena lastovka še ne prinese pomladi, zato je junijski upad lahko le začasen odboj, ampak če bodo podatki podobni tudi julija, ki je še običajen prodajni mesec, bo to očiten znak. Avgusta je namreč vedno določen upad aktivnosti zaradi veliko dopustov in počitnic, zato ni reprezentativen, julij pa bo zelo pomemben.

Kako lahko nabavniki ublažijo različna tveganja? Zadnji dve leti jih je bilo na pretek.

Po stari kmečki logiki: Ne daj vseh jajc v eno košaro. To še kako velja pri nabavi. Če imaš en sam vir - enega dobavitelja -, veliko tvegaš. Kdor je denimo stoodstotno računal na nizkocenovne države na vzhodu, je imel že po pojavu koronavirusa težave z nezanesljivimi in podaljšanimi oskrbovalnimi verigami ter pritiskom na cene. A tudi tam že zadnjih nekaj let cena delovne sile raste tako rekoč iz meseca v mesec.

Moj kolega je vodil proizvodnjo na Kitajskem in pravi, da so delavci ob koncu skoraj vsakega meseca zahtevali višjo plačo. Če jim ne ustrežeš, gredo drugam. Hkrati pa se EU še vedno ščiti s carinami, zato moramo vzeti večje količine, da so stroški nižji, saj je tudi ladijski prevoz trikrat do petkrat dražji. Zaradi tega zdaj tudi zahodnoevropski dobavitelji postajajo konkurenčni, vsekakor pa vzhodnoevropski. 

Treba je dobro preračunati vse stroške (nabavna cena, transportni stroški, carina, špediter in podobno), vpliv posamezne nabave na naš obratni kapital (zaloge), roke in zanesljivost dobav ter se šele nato odločiti, kje bomo naročili posamezno blago, v Evropi ali na primer v Aziji.

Če greva še malo na osebno raven, kakšen je tipičen dan nabavnice?

Zjutraj pregledam napoved cen surovin, energentov, tečaj dolarja, vrednost emisijskih kuponov in osnovne kategorije, ki me najbolj zanimajo. Potem delamo naprej na osnovi teh informacij. Prav je, da vsak dober strateški nabavnik tudi po izteku delovnega časa "ne pusti vsega v pisarni", ampak mora vseskozi spremljati, kaj se dogaja tako na globalnem trgu kot na političnem parketu, saj vse to posredno vpliva na naše delo. Če zamudiš, je to problem za tvoje podjetje, tvojo kariero in kredibilnost.

Kdaj se kaj zgodi tudi čez noč in imamo potem gasilske akcije. Vendar če rad opravljaš posel nabavnika, so taka obdobja kratka. Največje zadovoljstvo pa je takrat, ko direktor pohvali, da proizvodnja v teh kovidnih časih in času ukrajinske vojne zaradi nabave ni stala niti pet minut.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar