Francoska jedrska renesansa bo ustvarila sto tisoč delovnih mest

V Nemčiji so pretekli vikend zaprli še zadnje tri jedrske elektrarne in s tem zaključili dobo jedrske energije. Le nekaj kilometrov stran oziroma v sosednji državi – Franciji – načrtujejo preporod jedrske energije. Ponovni zagon jedrske energije v Franciji, ki ga je februarja 2022 po letih odlašanja napovedal Emmanuel Macron, obljublja, da bo eden najpomembnejših industrijskih programov države od 90. let.

Po letih političnih debat o tem, ali zmanjšati odvisnost od jedrske energije ali ne, ter obotavljanja, ki je po jedrski nesreči v Fukushimi leta 2011 na Japonskem odmevalo po vsem svetu, se je Francija odločila za najambicioznejši evropski projekt jedrske gradnje v zadnjih desetletjih. Zgradila naj bi vsaj šest do 14 jedrskih reaktorjev.

Vlada je pozvala sindikat jedrske industrije Gifen, naj oceni kadrovske potrebe. Poročilo, ki je bilo ta petek predloženo ministrici za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher, predvideva, da bo med letoma 2023 in 2033 treba ustvariti vsaj sto tisoč novih delovnih mest.

''To je konservativna ocena,'' opozarja ministrica. Na tej stopnji so upoštevali samo potrebe, ki se nanašajo na izgradnjo šestih novih reaktorjev EPR 2, temeljito prenovo, ki poteka v EDF, ter obratovanje in vzdrževanje vseh obstoječih jedrskih naprav. Ocena ne vključuje morebitnega podaljšanja življenjske dobe francoskih elektrarn.

Jedrske elektrarne so lani proizvedle 60 odstotkov električne energije v državi. Industrija se sooča s precejšnjimi kadrovskimi težavami. Dodatno delo bo tudi pri predelavi urana, ravnanju z radioaktivnimi odpadki in razgradnji ustavljenih jedrskih elektrarn. Ob tem omenjajo še izgradnjo jedrskih objektov v Zduženem kraljestvu in Indiji.  

Francija po letu 2002 več ni gradila jedrskih reaktorjev, zato je je bil sektor skoraj že opuščen. Predstavniki panoge pa se zdaj že potegujejo za kvalificirane delavce in ponujajo pregled več kot 80 poklicev, povpraševanje po katerih bo v prihodnjih letih še posebej veliko. Zaposlovanje kovinarjev naj bi se povečalo za 140 odstotkov, inženirjev pa za 220 odstotkov, so sporočili. Ministrstvo za energetski prehod je sporočilo, da bodo zaposlovali posameznike vseh stopenj izobrazbe, od višje tehnične šole do inženirske.

Z oživitvijo jedrskih elektrarn želijo v naslednjih treh desetletjih znižati izpuste države na nič, kar je v skladu z mednarodnimi sporazumi, s katerimi želijo omejiti višanje temperature ozračja.

Celo za najbolj optimistične zagovornike jedrske energije v Franciji so novi cilji države časovno zelo ambiciozni. Državna energetska družba EDF načrtuje, da bo prvi reaktor zagnala med letoma 2035 in 2037, poroča Financial Times. V industriji z dolgimi dobavnimi roki in zahtevnimi varnostnimi standardi se vlada trudi odpraviti omejitve, ki bi lahko zadrževale načrte, vključno z zmanjšanjem birokracije pri izdajanju dovoljenj.

Do konca leta 2027 želijo začeti gradnjo prvih dveh reaktorjev v Penlyju na severni obali Francije. Objekt bo zgrajen poleg obstoječe elektrarne in bo uporabljal poenostavljeno in še nepreizkušeno različico zasnove evropskega tlačnega reaktorja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar