.webp){kind=icon}
Logistika je bila ena od dejavnosti, ki so jih nesorazmerno prizadela zaprtja držav med pandemijo koronavirusa. Sedaj jo bremenijo visoke cene energentov, predvsem pogonskih goriv, ki – kot kažejo podatki statističnega urada – ženejo logiste v stečaj.
Statistični urad RS (Surs) je objavil podatke, da je v tretjem letošnjem četrtletju število stečajev podjetij v panogi prometa in skladiščenja poskočilo. Na medletni ravni se je število stečajev povečalo za 76,9 odstotka, v primerjavi s povprečjem leta 2015 pa je število višje za 46 odstotkov. Podroben seznam logistov, ki so šli v stečaj v zadnjem obdobju, je dostopen na spletni strani Ajpesa.
Čeprav četrtletni podatki odstopajo od podatkov ostalih panog, ni zaznati povečanega trenda, ki bi nakazoval na večje strukturne spremembe na tem področju, meni dr. Andrej Lisec s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru.
"Če bi vseeno iskali vzroke za spremembe, bi jih lahko našli v posledicah motenj v oskrbovalnih verigah in gospodarskih gibanjih, ki smo jim priča v zadnjem obdobju," ocenjuje Lisec. "Tako bi lahko iskali posledice v inflaciji in ukrajinsko-ruski krizi." Prodekan na mariborski fakulteti za logistiko dodaja, da se težave v mnogih panogah kopičijo že od izbruha pandemije covida-19, pri čemer so se nekatera podjetja uspela prilagoditi, nekatera pa so bila primorana zaradi pomanjkanja tehnologije, denarja ali kadra zapreti svoja vrata.
Logistika na udaru splošnega gospodarskega ohlajanja, predvsem v predelovalni industriji
Tudi logisti so na udaru povišanih stroškov energentov. "Skladiščna podjetja so veliki porabniki električne energije, predvsem v primeru visoko avtomatiziranih skladišč," poudarja Lisec. "Poleg težav z električno energijo se soočajo tudi z mankom strank, saj se ponekod krči proizvodnja." Manj proizvodnje pomeni tudi manj (mednarodne) trgovine, s tem pa tudi nižje povpraševanje po transportnih in skladiščnih storitvah. Podatki o proizvodnji v slovenski predelovalni industriji pa ne prinašajo dobrih novic za logiste.
Podatki Sursa namreč kažejo, da se kazalnik zaupanja v predelovalni industriji znižuje že vse od junija. Od junija upada tudi proizvodni ritem, ki meri stopnjo proizvodnje glede na pretekli mesec. Indeks pričakovane proizvodnje je v oktobru sicer nekoliko narasel, a je vseeno septembra in oktobra dosegel najnižjo vrednost od začetka pandemije covida-19.
"Vse skupaj je povezano v zanko soodvisnosti, saj se z zmanjšanjem proizvodnje domačih proizvodnih podjetij prav tako zmanjšuje povpraševanje pri transportnih storitvah," podatke komentira sogovornik. "Nekatera transportna podjetja pa so sodelovala tudi s podjetji, s katerimi so sodelovanje morala prekiniti – zaradi sankcij proti Rusiji."
Univerza v Mariboru
Glavni trend v logistiki so avtonomni mobilni roboti
Tako kot ostale panoge se tudi panoga transporta in skladiščenja tehnološko razvija. Najmočnejši razvojni trend predstavlja robotizacija in avtomatizacija delovnih procesov.
"Trenutno glavni trendi v logistiki so v uvedbi avtomatiziranih vodenih vozičkov in njihovih naprednejših ekvivalentov – avtonomnih mobilnih robotov –, ki so sposobni samodejne vožnje," navaja Lisec. "Zaradi pomanjkanja delovne sile in optimizacije transportnih poti se lahko ti uporabljajo znotraj skladišča za prevoz blaga v obliki škatel, palet ali celo težkih regalov."
Bloomberg
Poleg avtonomnih mobilnih robotov se v logistiki vedno bolj uporabljajo tudi sodelujoči robotski sistemi, ki lahko dopolnjujejo ali nadomeščajo človeško delovno silo. "Ti sodelujoči roboti lahko s pomočjo strojnega vida samostojno opravljajo t. i. komisioniranje artiklov, torej pobiranje in razvrščanje artiklov glede na naročilo," pravi Lisec.
Razvojni trend je tudi uvajanje avtomatiziranih skladiščnih sistemov, ki so integrirani s sistemi robotskega komisioniranja. "V zadnjih časih se pogosto omenja tudi dostava z brezpilotnimi letalniki oziroma droni, ki so lahko dobrodošli na težko dostopnih območjih ali za dostavo nujno potrebnih pošiljk," meni Lisec. Pošta Slovenije naj bi že začela s testnimi poleti, dostave z brezpilotnimi letalniki pa bi lahko kmalu postale vsakdanja realnost.
