Slovenija dobila arbitražo zaradi frackinga v Petišovcih

Slovenija je dobila pomembno mednarodno sodno zmago.

Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID) je v celoti zavrnil skoraj 600 milijonov evrov vreden odškodninski zahtevek britanske družbe Ascent Resources in njene hčerinske družbe Ascent Slovenia proti Sloveniji zaradi omejitev pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih.

Kot je sporočilo Državno odvetništvo Republike Slovenije, je tribunal zavrnil vse očitke vlagateljev, da je Slovenija z ukrepi, povezanimi s hidravličnim lomljenjem oziroma frackingom, kršila svoje obveznosti iz Pogodba o energetski listini.

Tožbeni zahtevek je bil v celoti zavrnjen, vlagateljema pa je bilo naloženo tudi plačilo treh milijonov evrov stroškov Slovenije, medtem ko si bosta stranki stroške arbitražnega postopka razdelili.

Po navedbah državnega odvetništva je Slovenijo v postopku prvič zastopalo Državno odvetništvo skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov. Odločitev označujejo za precedenčno na področju urejanja dopustnosti hidravličnega lomljenja, ki bi lahko imela širši mednarodnopravni pomen.

 

Spor sega več let nazaj. Ascent Resources je skupaj s partnerjem razvijal plinsko polje Petišovci v Prekmurju, vendar so se načrti zapletli zaradi okoljskih postopkov in poznejših zakonskih sprememb. Slovenija je leta 2022 z novelo rudarskega zakona prepovedala uporabo hidravličnega lomljenja pri raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov, podjetje pa je trdilo, da so mu ukrepi onemogočili izkoriščanje naložbe in pomenili nezakonito razlastitev. Arbitražni postopek je sprožilo leta 2022 na podlagi Pogodbe o energetski listini in dvostranskega sporazuma o zaščiti naložb med Združenim kraljestvom in Slovenijo.

Višina zahtevka se je skozi leta močno povečala. Podjetje je sprva omenjalo več kot 100 milijonov evrov odškodnine, pozneje pa zahtevek zvišalo na skoraj 600 milijonov evrov, kar je primer uvrstilo med največje arbitražne spore, s katerimi se je soočala Slovenija.

Primer je vzbudil precejšnjo pozornost tudi zunaj Slovenije, saj je veljal za enega od odmevnejših sporov, v katerih je energetsko podjetje državo tožilo zaradi okoljskih ukrepov na podlagi Pogodbe o energetski listini. Ta pogodba je bila v zadnjih letih pogosto tarča kritik, ker vlagateljem omogoča odškodninske tožbe proti državam zaradi ukrepov, povezanih z energetskim prehodom in varstvom okolja.

Za slovenski proračun odločitev pomeni pomembno zmago, saj se je država izognila morebitni večstomilijonski odškodninski obveznosti.