text size
Nemška inflacija je dosegla najvišjo raven v skoraj treh letih, kar dodatno krepi pritisk na Evropsko centralno banko, naj znova zviša obrestne mere.
Cene življenjskih potrebščin so se septembra medletno zvišale za 3,3 odstotka, kar je več od mediane napovedi v Bloombergovi raziskavi, ki je znašala 3,2 odstotka. Glavni dejavnik pospešitve so bile cene energentov.
Podatki sledijo nepričakovano visokim stopnjam skupne inflacije v Franciji, Italiji in Španiji. Močno zvišanje cen goriv, ki ga je povzročila vojna v Iranu, je inflacijo v Španiji pognalo na pet odstotkov. Poročilo za celotno evrsko območje bo objavljeno 2. oktobra, ekonomisti pa pričakujejo izrazito pospešitev inflacije na 3,7 odstotka.
Preberi še
Letna stopnja inflacije septembra pospešila na 3,3 odstotka, na mesečni ravni deflacija
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile septembra za 3,3 odstotka višje kot leto prej.
pred 4 urami
Paketne počitnice v EU dražje, letalske vozovnice nekoliko cenejše
Počitnice se dražijo - v skladu s splošno stopnjo inflacije.
25.09.2026
ECB bo z zadnjim dvigom obresti počakala do decembra
Ekonomisti pričakujejo, da bo ECB z zadnjim letošnjim dvigom obrestnih mer počakala do decembra. Depozitna obrestna mera naj bi se takrat zvišala na 2,75 odstotka.
18.09.2026
Ker se inflacija v evrskem območju približuje dvakratniku dvoodstotnega cilja in skoraj ni možnosti, da bi se razmere kmalu izboljšale, oblikovalci denarne politike razpravljajo o naslednjih korakih. Po dveh dosedanjih zvišanjih obrestnih mer je pozornost zdaj usmerjena v vprašanje, ali bo novo zvišanje sledilo že na oktobrskem zasedanju ali pa bodo počakali do decembra, ko bodo posodobljene napovedi ponudile jasnejšo sliko o stanju gospodarstva.
Predstavnika ECB Janis Sturnaras iz Grčije in Alexander Demarco z Malte, ki sta oba naklonjena ohlapnejši denarni politiki, ne izključujeta zvišanja že prihodnji mesec. Ekonomisti in trgovci v to niso prepričani ter trenutno kot verjetnejši termin vidijo december.
Predsednica ECB Christine Lagarde je v ponedeljek podprla "premišljen odziv, ki bo po potrebi zajezil inflacijo". Dejala je, da za zdaj ni sekundarnih inflacijskih učinkov, in dodala, da bo svetovna razprodaja obveznic zavirala rast cen in gospodarstva.
Vsaj nemški trg dela ni dovolj močan, da bi v prihodnjih mesecih povzročil velika zvišanja plač. Povpraševanje po delavcih je septembra ostalo šibko, število brezposelnih pa se je povečalo v mesecu, ko se zaposlovanje po poletju običajno okrepi.
Francoska inflacija na dvoletnem vrhu
Inflacija je prav tako presegla napovedi v Franciji. Cene so se v Franciji zvišale za 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja v več kot dveh letih.
Podatki, objavljeni v sredo, sledijo torkovemu poročilu iz Španije, ki je pokazalo najhitrejšo rast cen v več kot treh letih. Petodstotna inflacija je bila več kot dvakrat višja od dvoodstotnega cilja ECB.
Kaj pravi Bloomberg Economics
"Ponovna rast inflacije v Franciji se pospešuje, predvsem zaradi višjih cen goriv in plina. Nekateri pritiski se prelivajo tudi v storitve, zlasti v prevoz, cene hrane pa so se po vročinskih valovih nekoliko zvišale. Osnovni cenovni pritiski kljub temu ostajajo šibki, saj je francoska gospodarska rast še vedno precej pod potencialno."
— Jean Dalbard
Francoski podatki so pokazali, da večina pritiskov še vedno izvira iz cen energentov, ki so bile septembra za 21,2 odstotka višje kot leto prej. To je skladno z ocenami oblikovalcev denarne politike ECB, da sekundarni inflacijski učinki še niso opazni.
Kljub temu se je inflacija v francoskem storitvenem sektorju zvišala z 1,9 na 2,2 odstotka, inflacija pri hrani pa z 1,1 na 1,5 odstotka zaradi skoka cen svežih živil.
Francoske obveznice so zmanjšale rast, pribitek donosnosti desetletnih obveznic v primerjavi z varnejšimi nemškimi obveznicami pa se je povečal za eno bazično točko na 120 bazičnih točk, kar je največ po letu 2012. Gibanje je sicer povezano predvsem s francoskimi javnofinančnimi težavami.
Cene so v Franciji rasle počasneje kot v drugih evropskih državah, deloma zato, ker jedrska energija zagotavlja velik delež njene oskrbe, deloma pa zaradi gospodarske šibkosti, ki so jo povzročili vročinski valovi ter politična in proračunska negotovost.