Inflacija v evrskem območju se je nepričakovano okrepila

Inflacija v evrskem območju se je nepričakovano okrepila, kar kaže na dodatno previdnost Evropske centralne banke pri obrestnih merah, zlasti v času, ko vojna z Iranom poganja rast cen energentov.

Cene življenjskih potrebščin so se februarja v primerjavi z letom prej zvišale za 1,9 odstotka – po 1,7 odstotka januarja in tik pod ciljno ravnjo Evropske centralne banke pri dveh odstotkih. Analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg, so pričakovali nespremenjeno vrednost.

Temeljna inflacija, ki izključuje nestanovitne cene hrane in energije, je prav tako presenetila ekonomiste, saj se je pospešila na 2,4 odstotka. Pozorno spremljani kazalnik cen storitev se je zvišal na 3,4 odstotka, je sporočil Eurostat.

Februarja so najvišjo letno inflacijo med državami evrskega območja beležile Slovaška (4,0 odstotka), Hrvaška (3,9 odstotka) in Estonija (3,2 odstotka), pri čemer izstopajo predvsem baltske in nekatere srednjeevropske države, kjer so cenovni pritiski tradicionalno nekoliko izrazitejši.

Na drugi strani so najnižjo inflacijo beležile Ciper (0,9 odstotka), Francija (1,1 odstotka) ter Belgija (1,4 odstotka), kar pomeni, da so v teh državah cenovni pritiski precej bolj umirjeni in že občutno pod povprečjem evrskega območja. Slovenija se je z 2,8 odstotka uvrstila nad povprečje območja evra, kar kaže, da domača dinamika cen ostaja nekoliko bolj živahna kot v jedrnih članicah monetarne unije.

ECB pozorno spremlja dogajanje

Odločevalci Evropske centralne banke so trenutno zadovoljni z ohranjanjem stroškov zadolževanja pri dveh odstotkih, prepričani, da se bo inflacija vrnila k njihovemu cilju in da bo gospodarstvo 21-članskega območja lahko ohranilo zmerno rast. Toda spopadi na Bližnjem vzhodu povečujejo tveganja, ki so že vključevala ameriške carine, močnejši evro in morebitni pritok poceni kitajskega uvoza.

Ker vojaške operacije v Iranu in njegovi okolici pretresajo trge nafte in plina – dejavnik, ki bi lahko dodatno spodbudil inflacijo – bo Evropska centralna banka "pozorno spremljala razvoj dogodkov", je glavni ekonomist Philip Lane povedal za Financial Times.

Ob tem je omenil prejšnji scenarij, ki ga je pripravila centralna banka in je pokazal "znaten skok inflacije, pogojene z energenti, ter močan padec gospodarske aktivnosti", ki bi ga povzročile motnje v oskrbi z energijo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Evropske cene plina so od petkovega zaprtja že narasle za več kot 70 odstotkov, potem ko je Katar zaradi iranskih napadov ustavil proizvodnjo v največjem izvoznem obratu na svetu. Referenčna svetovna nafta Brent je presegla 80 dolarjev za sod, potem ko je v ponedeljek poskočila za približno 7 odstotkov.

Kaj pravi Bloomberg Economics …

"Če bo konflikt kratkotrajen in se bodo cene energije zvišale le za kratek čas, bo škoda omejena. Daljša vojna, ki bi ohranjala visoke cene nafte in plina, pa bi lahko vlade prisilila k večji porabi za zaščito volivcev pred rastočimi stroški – in povečala pritisk na aktualne voditelje," sta zapisala Antonio Barroso in Simona Delle Chiaie.

Trajanje konflikta bo določilo, kako močan bo inflacijski udarec v Evropi. Medtem ko bi daljše obdobje višjih cen energije prizadelo tudi gospodarsko rast, bi bil »naftni šok« po besedah guvernerja belgijske centralne banke Pierra Wunscha verjetno neto inflacijski.

"Ne vemo veliko, zato zagotovo ne bi hitel z odzivom na gibanja cen energije," je dejal Wunsch. "Če bo konflikt trajal dlje in če bo rast cen energije večja, bomo morali ponovno zagnati naše modele in preveriti posledice."

Vlagatelji že previdno prilagajajo stave: trgovci zdaj vidijo 25-odstotno verjetnost, da bo Evropska centralna banka letos obrestne mere zvišala za četrt odstotne točke.

Evropska centralna banka bo svoje četrtletne napovedi posodobila ob naslednji odločitvi o denarni politiki, ki bo sprejeta čez manj kot tri tedne. Decembra je napovedala, da bo inflacija v prvem četrtletju znašala 1,9 odstotka.