Kaj bo "mati vseh sporazumov" prinesla Sloveniji?

EU v zadnjem času doživlja pravi trgovinski razcvet. Od poletja je uspešno sklenila pogajanja o gospodarskem partnerstvu z Indonezijo, podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu z Uzbekistanom, napredovala v pogajanjih za sporazum z Mehiko, dosegla preboj s Kitajsko na področju električnih vozil in po poltretjem desetletju pogajanj podpisala trgovinski sporazum z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosurom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po porazu v Evropskem parlamentu, ki je sklenil, da sporazum z Mercosurom predloži Sodišču Evropske unije, svojo pozornost na področju trgovine preusmerila drugam. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo pod Himalajo trenutno praznuje dan Republike Indije.

Misija vrha evropske nomenklature ni toliko povezana s počastitvijo 76. obletnice sprejetja ustave indijske republike, temveč predvsem z dokončanjem dolgotrajnih pogajanj o evropsko-indijskem prostotrgovinskem sporazumu. To se je tudi uresničilo v torek dopoldne, ko je indijski premier Narendra Modi sporočil, da sta strani sklenili trgovinski dogovor.

Trgovinski pakt naj bi bil formalno podpisan po pravni preverbi, ki bo verjetno trajala približno šest mesecev. Ratificirati ga bo moral tudi Evropski parlament. Še pred podpisom pa so se pojavile podrobnosti o dogovoru med blokom in Indijo. Na prvi pogled je zasnovan tako, da z znižanjem carin na evropske avtomobile in vino pomiri tako Francijo kot tudi prvo gospodarstvo bloka, Nemčijo, v zameno pa odpre evropski trg za indijsko elektroniko, tekstil in kemikalije.

Kaj trgovinski sporazum med EU in Indijo prinaša za Evropo in Slovenijo? Ali sledi isti logiki, kot (za zdaj ustavljen) sporazum med EU in Mercosurjem, s sprejetjem katerega je nesamozavestna Evropska unija želela svetu pokazati, da je še vedno pomemben igralec na geopolitični šahovnici? Bruselj in New Delhi združuje močan carinski pritisk Bele hiše.

Skupna točka EU in Indije – pritisk ZDA

Tudi pri tem trgovinskem sporazumu je mogoče prepoznati prvine politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v središče svoje carinske strategije postavil tako EU kot Indijo. Ta je od avgusta izpostavljena 50-odstotnim carinam na uvoz na ameriški trg, pri čemer pa indijska vlada premierja Modija ni bila enako hitro pripravljena požreti ponosa in skleniti razmeroma neugodnega trgovinskega dogovora z ZDA kakor EU.

Bloomberg

 

Tako EU kot Indija želita z novim sporazumom pridobiti politične točke. Evropska unija je bila še pred tednom dni pod novim carinskim pritiskom Washingtona, tokrat zaradi Grenlandije. Indija pa je lani doživela upad partnerstev, predvsem z ZDA in zalivskimi državami, potem ko je njena glavna zalivska partnerica Savdska Arabija septembra podpisala obrambni sporazum z največjim sovragom Indije, Pakistanom.

Ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete Črt Kostevc ne verjame, da je bilo ravnanje Trumpove administracije odločilno pri sklenitvi sporazuma. "Sporazumi sledijo po letih in letih pogajanj, ker se na posameznih segmentih kopja lomijo do onemoglosti," poudarja in dodaja, da se neskladja pojavljajo že od leta 2007.

"Morda sta obe strani v času razburkanih razmer v svetovni trgovini prepoznali koristi sporazuma. Sicer pa je malo verjetno, da bo sporazum začel veljati hitro, če sploh bo. Primer EU-Mercosur namreč kaže, da obstaja precej močno nasprotovanje kmetijskih lobijev tovrstnim sporazumom med EU in državami z močnimi kmetijskimi sektorji. Trump bo na oblasti še največ slaba tri leta in v tem času sporazum med EU in Indijo ne bo prišel do izraza, kar vedo tudi v Evropski komisiji," pojasnjuje ekonomist.

"Sporazum med EU in Indijo je osrednji element evropske geoekonomske preusmeritve. Indija kot hitro rastoče gospodarstvo in ključni člen alternativnih dobavnih verig EU omogoča zmanjšanje strukturnih odvisnosti ter krepitev regulativnega vpliva zunaj evroatlantskega prostora," pojasnjuje ekonomistka Romana Korez Vide z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.

Korez Videtova poudarja, da časovna bližina poglobitve odnosov EU z Indijo in sklenitve sporazuma z Mercosurom ni naključna. "Nakazuje prilagajanje EU večpolarnemu svetovnemu redu, v katerem trgovinski odnosi niso več samo ekonomsko, temveč tudi politično in varnostno vprašanje. S širitvijo mreže trgovinskih sporazumov EU zmanjšuje svojo ranljivost v primeru zaostrovanja odnosov z ZDA in hkrati krepi svoj pogajalski položaj v globalnem trgovinskem sistemu," pove.

Ekonomistka Katja Zajc Kejžar pojasni, da bi prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU lahko pozitivno vplival na pogoje poslovanja ter pripomogel k večji stabilnosti in preglednosti investicijskega okolja v Indiji za evropske vlagatelje.

"Mati vseh sporazumov"

Predsednica Evropske komisije je bila pred obiskom Indije precej bikovsko razpoložena v zvezi z možnim dogovorom, saj je na Svetovnem gospodarskem forumu Indijo postavila v središče komentarjev glede evropske neodvisnosti. V torek sprejeti sporazum pa je poimenovala mati vseh sporazumov. Podobno so izjavljali tudi visoki indijski uradniki.

Sporazum naj bi do leta 2032 podvojil izvoz blaga iz EU v Indijo, saj bo odpravil ali znižal carine za 96,6 odstotka izvoza blaga v Indijo, je v torek sporočila Evropska komisija. Ti izdelki segajo od avtomobilov in industrijskega blaga do vina, čokolade in testenin. Medtem bo EU v sedmih letih odpravila ali znižala carine za 99,5 odstotka blaga, uvoženega iz Indije, je sporočilo indijsko ministrstvo za trgovino in industrijo.

Bloomberg Mercury

 

EU kot blok je največji trgovinski partner Indije na področju blaga. V finančnem letu 2024–2025 je bila skupna vrednost trgovine blaga približno 136 milijard dolarjev. Indija je uvozila za 60 milijard dolarjev evropskega blaga, v EU pa je izvozila za 76 milijard dolarjev blaga.

Dostop do indijskega trga je pomemben tudi z vidika naraščajoče kupne moči indijskih kupcev in rasti domačega trga. Indijsko gospodarstvo je namreč eno najhitreje rastočih na svetu, saj bo letos po napovedih prehitelo japonsko in postalo četrto največje gospodarstvo planeta.

"Poglobitev trgovinskih odnosov z Indijo za EU pomeni možnost zmanjšanja strukturne odvisnosti od Kitajske ter hkratno utrditev prisotnosti v indopacifiški regiji, ki postaja osrednje težišče globalne gospodarske in varnostne dinamike," razlaga ekonomistka Korez Videtova.

Dogovor naj bi odpravil carine za več kot 90 odstotkov trgovanega blaga in znižal uvozne dajatve za široko paleto potrošniških in industrijskih izdelkov. Obe strani še vedno pogajata o spornih področjih, kot sta jeklo in avtomobili, čeprav sta se dogovorili, da bosta odprli dostop do trga za izbrane kmetijske izdelke, poroča Bloomberg.

Nekateri člani EU so bili skeptični, ali bo sporazum njihovim izvoznikom omogočil pomemben dostop do indijskega trga. Sporno področje je tudi jelko. Indija je izid pogajanj o avtomobilih povezala z ravnjo dostopa, ki bi ji jo EU lahko odobrila za jeklo, še navaja Bloomberg.

V ospredju avtomobilska industrija

"Dejstvo je, da Evropska komisija v tovrstnih sporazumih vidi velike priložnosti za avtomobilsko in strojno industrijo, ki sta v zadnjih nekaj letih na precejšnem udaru tako zaradi kitajske konkurence kot tudi zaradi počasne elektrifikacije in nekaterih drugih samozadanih ran, kot je Volkswagnov Dieselgate," pojasnjuje ekonomist Kostevc.

Trgovinski sporazum naj bi prinesel znižanje visokih indijskih carin na evropske avtomobile s 110 na 40 odstotkov. Nižje carine bi veljale le za omejeno število evropskih avtomobilov, dražjih od 15 tisoč evrov. Sprva naj bi se ukrep nanašal samo na avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem, ob tem pa se omenja letna kvota približno 200 tisoč vozil, ki se lahko še spremeni, ko bo znanih več podrobnosti.

Po prodajnih številkah je indijski trg avtomobilov za ameriškim in kitajskim tretji največji na svetu. Velja tudi za izredno protekcionističnega, saj ga spremljajo visoke vstopne carine. S temi želi vlada v New Delhiju zaščititi domačo industrijo, ki ji kraljujeta velikana Tata Motors in Mahindra & Mahindra.

Foto Bobo

 

To je indijska stran vštela v koncesije evropskim pogajalcem, ko je postavila omenjene omejitve. Prav tako na začetku nižje carine ne bodo veljale za uvoz evropskih električnih vozil na indijski trg. Sčasoma pa se bo carinska stopnja dodatno znižala na le deset odstotkov, je poročal Reuters, kar bo imelo pozitivni vpliv predvsem na nemške avtomobiliste.

Pri avtomobilskem grozdu ACS+ so povedali, da bo za domačo industrijo vsekakor pozitivno, če se bodo carinske stopnje znižale s 110 ali 70 na približno 40 odstotkov. "Vedno podpiramo nove priložnosti in odpiranje novih trgov," dodajajo.

"Indijski trg je izjemno zanimiv. Gre za državo z okoli 1,4 milijarde prebivalcev – v tem kontekstu ima lahko trgovinski sporazum pomemben vpliv. Če se bo zaradi ugodnejših pogojev povečalo število avtomobilov na trgu, bo to neposredno pozitivno tudi za nas, saj zagotavljamo dele in komponente," so povedali pri ACS+.

Takšen dogovor bi posledično lahko povečal tudi njihove proizvodne količine oziroma obseg komponent, ki jih dobavljajo. "Bolj konkretno pa je za zdaj težko reči, kako se bo to dejansko zgodilo. Ne vemo namreč, katerim avtomobilskim proizvajalcem bodo naše komponente najbolj relevantne in v katerih modelih bodo uporabljene."

"Prav tako ni jasno, ali se bodo podjetja odločala za gradnjo proizvodnih enot v Indiji ali bodo izdelke tja pošiljala neposredno iz Evrope. Tega trenutno še ne moremo napovedati. Kljub temu pa velja, da bo povečanje števila avtomobilov pomenilo tudi povečanje povpraševanja po komponentah, kar je za nas dobra novica."

Kostevc še doda, da sporazumi z Mercosurom, Indijo ter morda z nekaterimi drugimi državami Južne Amerike in Azije odpirajo vrata evropskemu predelovalnemu sektorju, ker so praviloma visoko zaščiteni pred uveljavitvijo sporazumov. To bi seveda pomenilo precej lažji dostop in večjo konkurenčnost EU-izvoznikov, kar se bo, kljub izjemno majhnemu neposrednemu izvozu slovenskih podjetij za nas poznalo predvsem posredno skozi dobaviteljske verige."

Indijsko-slovensko gospodarsko sodelovanje

Pri avtomobilskem grozdu so poudarili, da je blagovna menjava med Indijo in Slovenijo razmeroma majhna. Opozorili so predvsem na močan trgovinski primanjkljaj Slovenije z Indijo. Naša država je leta 2024 v Indijo namreč izvozila za 128 milijonov evrov blaga, uvozila pa za približno šest milijard.

Med največjimi slovenskimi podjetji, ki so svoje dobavne verige že selila na podcelino, je novomeški farmacevt Krka, ki je v Indiji prisoten že od začetka stoletja. "Indija se je skozi leta razvila v pomembno središče kemijsko-farmacevtske industrije. Država premore številna velika in uspešna farmacevtska podjetja, obstaja pa tudi vrsta manjših podjetij, ki jih odlikujeta visoka odzivnost in prilagodljivost nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu," so indijsko podjetniško okolje in trge lani komentirali pri Krki, kjer z indijskimi podjetji sodelujejo na različne načine, predvsem pa nabavljajo surovine za proizvodnjo učinkovin.

Prav na farmacevtskem področju Slovenija in Indija najbolj poglobljeno sodelujeta. Približno 30 odstotkov slovenskega izvoza v Indijo zajemajo organski kemijski proizvodi, medtem ko ti dosegajo kar 96 odstotkov uvoza iz Indije.

Indija ima namreč tretjo največjo farmacevtsko industrijo na svetu po obsegu in 14. največjo po vrednosti. Ta je bila v poslovnem letu 2023/24 ocenjena na 50 milijard dolarjev. Država je prav tako največji dobavitelj generičnih zdravil na svetu, je razvidno v Izvoznem oknu agencije Spirit.

Bloomberg

 

"Slovenija kot majhno, izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo ne bo med neposrednimi glavnimi dobitniki predvidenega trgovinskega sporazuma med EU in Indijo, vendar lahko posredno pridobi prek izboljšanega dostopa do enega najhitreje rastočih svetovnih trgov. Sporazum ima potencial za krepitev slovenskega izvoza v sektorjih z višjo dodano vrednostjo, zlasti v strojegradnji, avtomobilski industriji, farmaciji in poslovnih storitvah, kjer slovenska podjetja že delujejo v evropskih dobavnih verigah," pojasnjuje Korez Videtova.

Ekonomistka omeni, da glavna dodana vrednost predvidenega sporazuma za Slovenijo ni toliko v obsegu trgovine, temveč v zmanjšanju regulativnih in institucionalnih ovir, kar izboljšuje predvidljivost indijskega poslovnega okolja in znižuje vstopne stroške za slovenska podjetja. »Hkrati sporazum prispeva k diverzifikaciji izvoznih trgov EU, kar posredno povečuje odpornost slovenskega gospodarstva proti zunanjim šokom in geopolitičnim tveganjem. Kar zadeva Slovenijo, gre torej predvsem za njeno strukturno in dolgoročno priložnost, katere dejanski učinki bodo odvisni od sposobnosti slovenskih podjetij, da se vključijo v širše evropske in globalne vrednostne verige.«

Evropsko vino

Eno glavnih področij sporazuma je tudi evropsko vino. EU trenutno izvozi več vina na Islandijo, nordijsko državo s približno 400 tisoč prebivalci, kot v Indijo z 1,4 milijarde ljudi, navaja portal Politico. Evropski vinarji sicer s skrbmi gledajo na svoje obstoječe trge, saj evropski kupci postajajo čedalje bolj »trezni«, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi na ameriškem trgu, kjer so jih opekle tudi carine.

Indijski trg je za vinarje privlačen, saj kupna moč in okus med tamkajšnjimi kupci rasteta. Vendar so vstopne ovire na trg razmeroma visoke – znašajo kar 150 odstotkov. Sporazum bi te dajatve občutno zmanjšal. Indijski trg ima tudi veliko prostora za rast, saj je poraba vina na prebivalca na leto pod litrom, medtem ko je ta leta 2024 v EU znašala 20,6 litra.

Kaj s sporazumom pridobi Indija?

Čeprav končni osnutek trgovinskega sporazuma še ni pricurljal v javnost, so tuji mediji poročali o številnih podrobnostih. Indija si denimo od sporazuma obeta večji izvoz tekstila in nakita.

Prav tako želi New Delhi s sporazumom zmanjšati vpliv nekaterih necarinskih obremenitev, recimo ogljične dajatve, ki v EU bremenijo uvoz jekla, aluminija in cementa. Poleg tega bi trgovinski dogovor lahko ublažil posledice odprave določenih ugodnosti, ki jih je Bruselj leta 2023 ukinil v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP), ki državam v razvoju omogoča nižje ali odpravljene uvozne dajatve.

Indijski izvoz v EU trenutno trpi zaradi odsotnosti brezcarinskega dostopa, ki ga uživajo druge azijske države, kot so Vietnam, Bangladeš in Šrilanka. Za Indijo je EU tudi pomemben vir naložb – leta 2020 so evropske naložbe znašale skoraj 100 milijard evrov, kar se bo v primeru trgovinskega dogovora tudi pospešilo.

Indija bo z dogovorom lahko na evropski trg izvažala več sveže zelenjave in tropskega sadja, kot so mango, banane in grozdje. V zameno za ta dostop pa se je New Delhi strinjal, da bo državam EU omogočil večji dostop do trga za živilske izdelke, kot so vrhunska čokolada, jagode, borovnice in vrhunski predelani siri, je poročal Bloomberg. Iz pogajanj so sicer bili izključeni nekateri kmetijski proizvodi.