Srbija ohranja obrestne mere, rasti in socialnega miru ne

Srbija je že deseti mesec zapored na obstoječih ravneh pustila referenčno obrestno mero. Nespremenjeni stroški zadolževanja kažejo, da je centralna banka previdna, kljub temu da se je inflacija približala cilju balkanske države, in da se je gospodarska rast upočasnila zaradi globalnih trgovinskih tveganj in političnih protestov v državi.

Srbija je v četrtek ohranila enotedensko obrestno mero na ravni 5,75 odstotka. Odločitev je bila v skladu z napovedmi osmih od 17 ekonomistov v raziskavi Bloomberga, medtem ko so le redki pričakovali znižanje za četrtinko odstotka.

Po boju z dvomestno inflacijo med pandemijo covida-19 je centralna banka lani začela zniževati obrestne mere, vendar je nato ustavila monetarno sproščanje, ko je rast cen ostala blizu zgornje meje tolerančnega razpona med 1,5 in 4,5 odstotka. Letna inflacija se je maja znižala na 3,8 odstotka, kar je bližje triodstotnemu cilju.

Statistični urad bo v petek objavil podatke o inflaciji za junij. Anketa Bloomberga napoveduje rahel dvig indeksa cen življenjskih potrebščin v juniju na 3,9 odstotka. Gospodarska rast balkanske države se je v prvem četrtletju upočasnila na dva odstotka, kar je najmanj v več kot dveh letih. Predhodno je v prvih treh mesecih beležila 3,3-odstotno rast in 3,9-odstotno v celotnem letu 2024.

Predstavniki vlade so za upad okrivili množične proteste proti vladi in predsedniku Aleksandru Vučiću, ki jih je sprožila zrušitev nadstreška na železniški postaji novembra lani.

Centralna banka je svojo napoved rasti za letošnje leto revidirala s 4,5 na 3,5 odstotka zaradi političnih nemirov, globalnih trgovinskih napetosti in šibkejšega zunanjega povpraševanja. V ponedeljek je ameriški predsednik Donald Trump napovedal 35-odstotne carine na srbsko blago od avgusta dalje, razen če dvostranska pogajanja ne prinesejo drugačnih trgovinskih pogojev. Srbija je prav tako vpletena v geopolitične napetosti, saj ameriške sankcije ogrožajo njeno edino rafinerijo NIS zaradi ruskega lastništva. Moskva, največji dobavitelj zemeljskega plina Srbiji, je prav tako nedavno kritizirala Beograd zaradi prodaje orožja Ukrajini.

Nižja referenčna obrestna mera lahko zmanjša privlačnost dinarja. Nacionalna valuta je bila letos pod pritiskom depreciacije, kar je centralno banko prisililo, da je v prvih petih mesecih prodala milijardo evrov, da bi podprla dinar in ga ohranila v ozkem razponu glede na evro.

- S pomočjo Harumi Ichikura.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar