Senčna flota: hrbtenica Putinove energetske gverile

Včeraj je ameriški predsednik Donald Trump s trgovinskim dogovorom z Indijo zabeležil pomembno politično zmago – njegova vnetljiva trgovinska strategija carinske vojne je obrodila sadove. Indija je po mesecih pritiska povišanih carin privolila v prekinitev nakupov ruske nafte, hkrati pa se je premier Narendra Modi zavezal, da bo država kupila za 500 milijard dolarjev ameriškega blaga.

Trump, čigar transakcijski pristop k mednarodnim odnosom je s popuščanjem Modija zabeležil pomemben 'skalp', je v zameno znižal dajatve na indijsko blago s 25 na 18 odstotkov. Prav tako je bila odpravljena dodatna 25-odstotna kazenska dajatev, vezana na nakup ruske nafte. Konec indijskega financiranja Rusije prek nakupov njenih ogljikovodikov je bil namreč glavni Trumpov cilj avgusta uvedenih povišanih carin na indijski uvoz.

Glede na to, da je Rusija leta 2024 z davki na prodajo ogljikovodikov napolnila dobrih 30 odstotkov zveznega proračuna, lani pa dobrih 24 odstotkov, je najnovejši razplet boleč udarec za že tako ne preveč bleščeče gospodarstvo Vladimirja Putina. "Gre za ogromne količine nafte in logistično shemo, ki v okoliščinah sankcij in cenovne kapice deluje presenetljivo učinkovito, Rusija in celotna logistična veriga sta se precej hitro in učinkovito prilagodili novim razmeram," glede črnega trga z nafto po začetku ukrajinske vojne in zahodnih sankcij pravi poznavalec posovjetskega prostora in direktor podjetja NC3 Denis Mancevič.

Zgodba o črnem trgu z nafto in zemeljskim plinom, ki jo po svetu prevaža senčna flota na stotine tankerjev, razkriva, kako se je ruski energetski sektor prilagodil na zahodne sankcije, zaobšel cenovno kapico, ki so jo uvedle države G7, ter izigral uporabo prevlade ameriškega dolarja kot ekonomskega orožja.

Nafta na razprodaji

Vzpenjajoča se Indija je velika porabnica fosilnih goriv, čeprav si po besedah veleposlanika v Sloveniji Amita Naranga prizadeva za preusmeritev na obnovljive vire; lani je bila z 1,7 oziroma 1,9 milijona sodov nafte druga največja uvoznica ruske nafte, ki po ocenah Kplerja in Mednarodne agencije za energijo (IEA) zajema med 35 in 40 odstotkov celotnega indijskega uvoza nafte.

Gre za rusko nafto po diskontnih cenah, po kateri poleg Indije najbolj povprašuje največja svetovna porabnica te surovine, Kitajska. Leta 2025 je ta zajemala približno 47 odstotkov vsega ruskega izvoza surove nafte, s čimer je po podatkih centra CREA ustvarila kar 48 odstotkov vseh prihodkov Rusije od izvoza fosilnih goriv. Kitajski so nakupi na črnem trgu zanimivi, saj se je diskontirana ruska nafta Urals v zadnjem letu prodajala po 12 dolarjev pod tržno ceno soda tipa Brent. A znižanja so bila takoj po začetku invazije na Ukrajino še bistveno večja, tudi do 40 dolarjev.

EU, Združeno kraljestvo in Kanada so z lanskim septembrom znižali zgornjo mejo cen ruske surove nafte na 47,60 dolarja za sod, medtem ko so ZDA ohranile predhodno kapico 60 dolarjev.

 

Ruski odjemalci nafto in zemeljski plin zaradi sankcij po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 uvažajo na dva načina – po kopnem in morju. Rusija je za potrebe obvoda sankcij v skoraj štirih letih vojne skupaj z Venezuelo in Iranom vzpostavila obsežno floto tankerjev v senci, ki plujejo pod različnimi zastavami in po svetu – večinoma v Indijo in na Kitajsko – razvažajo njihovo nafto. Pomembno vozlišče za natovarjanje nafte je pristanišče Kozmino v Japonskem morju, kamor se steka dobrih štiri tisoč kilometrov dolg cevovod ESPO (East Siberia–Pacific Ocean), ki zagotavlja stabilno oskrbo brez tveganj, povezanih s sankcijami za pomorski promet.

Poleg nafte se je energetska trgovina med Rusijo in Kitajsko avgusta lani še razširila, saj je Kitajska postala prva država, ki je uvozila sankcionirani utekočinjeni zemeljski plin prek senčne flote in s pomočjo mreže slamnatih podjetij, navaja Bloomberg.

Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura je odmevalo zajetje tankerja Marinera z venezuelsko nafto v severnem Atlantiku, ki je plul pod rusko zastavo, spremljala pa ga je celo ruska mornarica. Od takrat so zahodni zavezniki na čelu z ZDA prestregli še pet tankerjev iz senčne flote. Vendar pa Mancevič opozarja, da so bili zasegi tankerjev medijsko sicer odmevni, vendar ruski črni trgovini z nafto niso povzročili večje škode.

Za senčno floto je značilna praksa menjave zastav oziroma flag-hopping. Vsaka ladja mora biti po mednarodnem pravu uradno registrirana v določeni državi, kar ji določa 'državljanstvo', s tem pa pravni red ter varnostne standarde. Da bi se izognili strogim predpisom in nadzoru, pa lastniki tankerjev pogosto izkoriščajo sistem 'zastav ugodnosti'. Z registracijo plovil v državah, kot so Gabon, Kamerun ali Komori, si zagotovijo formalno zakonitost plovbe, hkrati pa poslujejo z minimalnim nadzorom in bistveno nižjimi standardi.

"Zasege tankerjev je treba postaviti v pravilen kontekst," pravi Mancevič in poudari, da "ukrepi niso bili primarno usmerjeni proti ruskemu izvozu zaradi Ukrajine, temveč so povezani s sankcijami proti Venezueli". Gre predvsem za potezo ZDA v skladu z Monroejevo doktrino s Trumpovim dodatkom za urejanje razmerij v neposredni soseščini. "Ruska flota je s tem utrpela kolateralno škodo, saj gre bolj za udarec ugledu Kremlja kot za resen finančni udarec."

Tako je zaseženi ruski tanker plul brez jasne državne pripadnosti, v kritičnem trenutku pa je bil obravnavan kot ladja brez pripadnosti. Ko mu je ameriška obalna straža začela slediti in ga poskušala prestreči, je posadka sredi Atlantika na trup ladje na hitro narisala rusko zastavo in ladjo uradno registrirala v ruskem pomorskem registru. Wall Street Journal sicer navaja, da večina tankerjev senčne flote pluje pod rusko zastavo.

Obsežna flota

"Sistem sankcij v svetu deluje tako, da so sankcionirani tudi kupci, s čimer se zmanjša potencialni trg za to nafto. Poleg tega je treba takšno nafto prodajati s popustom, kar prodajalce dodatno postavlja v bolj neprijeten položaj in je zato trgovina manj donosna," o sankcijah in dobičkonosnosti črnega trga z nafto pravi analitičarka Bloomberg Adria Silvana Milić.

Senčna flota poganja vzporedno trgovino s fosilnimi gorivi, s katero države, ki spadajo v ohlapno neformalno zavezništvo CRINK (Kitajska, Rusija, Iran, Severna Koreja), poskušajo zaobiti sankcije, cenovno kapico in se izogniti trgovini v dolarjih, ki so jo ZDA po začetku ukrajinske vojne uporabile kot ekonomsko orožje.

Flota obsega kar 978 tankerjev, v svojem zadnjem poročilu navaja S&P Global Commodities. Njihova skupna nosilnost znaša 127 milijonov ton, kar je kar 18,5 odstotka svetovne flote tankerjev. Čeprav je v obsežno operacijo tako na strani proizvajalk kot tudi kupcev vpletena kopica držav, je ruska nafta prevladujoča, saj naj bi zajemala nekje do 80 odstotkov vsega prometa.

Črni trg z nafto narašča, na kar kaže tudi stalno naraščanje transportnih zmogljivosti flote. Ladijska zmogljivost je v zadnjih četrtletjih ves čas naraščala; tako je bilo še novembra 2024 za sankcionirano trgovino uporabljenih 889 tankerjev s 112 milijoni ton nosilnosti, danes jih je že skoraj sto več, navaja poročilo.

Ruski delež v tej trgovini je po oceni Manceviča šest milijonov sodov dnevno, "h čemur je treba prišteti še naftne derivate". To potrjujejo tudi podatki S&P, saj je ruski izvoz surove nafte in naftnih derivatov po morju lani v povprečju znašal 5,7 milijona sodov dnevno, kar je malenkost manj od 5,8 milijona sodov iz leta 2022". ''Pri tem ne smemo pozabiti, da velik del izvoza ruske nafte še vedno poteka po kopnem prek naftovodov, kot sta naftovod Družba v Evropo in ESPO na azijske trge," pravi poznavalec.

 

Zaradi tega je po oceni Milić vpliv ruskega črnega trga z nafto na tržne cene zanemarljiv. "Na podlagi tega, da med 60 in 80 odstotki ruskega pomorskega izvoza poteka prek senčne flote, lahko ocenimo, da to ne vpliva bistveno na ceno nafte, saj se z njo trguje na spodnji meji možne vrednosti," pravi. ''Morebitno pomanjkanje ruske nafte zaradi prodane količine ne bi smelo imeti večjega vpliva na ceno nafte,'' dodaja.

Čeprav je prodaja nafte pomembna za vzdrževanje ruskega vojnega stroja v Ukrajini, je njena odprava po oceni Manceviča malo verjetna. "Popoln zlom sistema sive flote bi nedvomno ogrozil stabilnost ruskega politično-gospodarskega vrha, vendar je tak scenarij paradoksalno neustrezen tudi za Zahod," pravi. Nenaden izpad ponudbe bi namreč povzročil cenovni šok in nov val inflacije v zahodnih ekonomijah.

O tem je nazadnje govoril tudi ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je ob sklenitvi sporazuma ZDA-Indija dejal, da s tem ko evropske države kupujejo rusko nafto, rafinirano v Indiji, financirajo vojno proti samim sebi. "Uganite, kaj se je zgodilo, ko smo proti Indiji uvedli 25-odstotne carine zaradi nakupa ruske nafte? Evropejci so podpisali trgovinski sporazum z Indijo," je Bessent v nedeljo povedal v pogovoru za ABC News.

''Dokler imajo indijske in kitajske rafinerije močan finančni interes za nakup poceni ruske nafte – ki jo po predelavi kot derivate prodajajo nazaj na Zahod (tudi v EU) – bo sistem verjetno obstal,'' pojasnjuje Mancevič.

Vzporedni energetski trg

Milić na vprašanje, ali se s tem vzpostavlja vzporedna trgovina z energenti, ki služi tudi kot obvod dolarskemu sistemu, odgovarja pritrdilno. "Seveda lahko govorimo o vzporedni trgovini z energenti, saj se mora večina transakcij odvijati zunaj zahodnih finančnih sistemov in brez zahodnih zavarovalnic," še pojasnjuje analitičarka. Podatki Kplerja kažejo, da je senčna flota leta 2025 prepeljala približno 3,7 milijarde sodov nafte, kar zajema od šest do sedem odstotkov letnega svetovnega pretoka surove nafte.

Največji ruski stranki, Kitajski, takšna ureditev ustreza. Ta si namreč že dlje časa prizadeva za dedolarizacijo trgovine med članicami skupine Brics. Prejšnji teden je predsednik Xi Jinping dejal, da si mora država prizadevati vzpostaviti "močno valuto", ki bi jo lahko "široko uporabljali v mednarodni trgovini, naložbah in na deviznih trgih ter dosegli status rezervne valute". Črni trg z energenti je zato prikladen sistem, v okviru katerega lahko juan prevzame večjo vlogo v kontekstu mednarodne trgovine.

''Rusija je zaradi sankcij vse bolj prisiljena v uporabo tako juana kot tudi indijske rupije,'' pravi Milić, ki poudarja še, da transakcije potekajo prek vzporednih finančnih institucij na Kitajskem in v Združenih arabskih emiratih. "Zato lahko rečemo, da vzporedni energetski trg že obstaja, zanj pa je značilno naslednje: nepregledno lastništvo ladij, menjave zastav, prenosi na morju, trgovanje z nezahodnimi valutami ter cene, ki se oblikujejo dvostransko, ne na borzah," našteva.

Mancevič glede dedolarizacije energetske trgovine ponuja bolj niansiran pogled. "Ne gre za popoln odmik od dolarja," pravi, saj vsaj za Indijo obstajajo verodostojni podatki, da plačila potekajo v dolarjih. Prvotna ideja o plačevanju v rupijah se je namreč izkazala za neučinkovito in so jo hitro opustili, kot pojasni. ''Po drugi strani pa trgovina s Kitajsko poteka skoraj izključno v juanih,'' še priznava poznavalec.

To ne ščiti le transakcije pred ameriškimi regulatorji, ampak tudi sili ruske banke in podjetja, da kopičijo juane, ki jih nato uporabijo za nakup kitajskega blaga, tehnologije ali strojne opreme. Tako črni trg z nafto ustvarja zaprti krog trgovine, ki popolnoma obide dolar.