.webp){kind=icon}
Zadnje čase je bilo veliko medijskih vprašanj v zvezi s pogodbenimi določili v zvezi z negativnim euriborjem, naslovljenih na Združenje bank Slovenije(ZBS)). Na ZBS na posmična vprašanja niso odgovarjali. Predstavili pa so splošne in pravne vidike vprašanja, kako v kreditnih pogodbah potrošnikom upoštevati negativne vrednosti euriborja, ter opozorilo na kompleksnost in dolgotrajnost kolektivnih sporov.
"Gre za vprašanja, ki so vsaj pravno in nenazadnje tudi z vidika poslovanja bank kompleksna in odgovori na posamična vprašanja niso tako celoviti, kot bi bilo potrebno, da so," je povedala predsednica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo.
"Veste, da je ZBS interesno združenje in da v zvezi s posamičnimi produkti članic, bodisi bank hranilnic ali lizinških hiš nikakor nimamo nobenega pooblastila oziroma tega ne smemo komentirati. Gre za produkte gospodarskih družb, kjer se cene teh produktov in struktura ter celotna ponudba oblikujeta popolnoma individualno."
Preberi še
Prva dama ECB v Ljubljani: Obrestne mere bomo dvignili do konca leta
Neto nakupe obveznic bi lahko ECB zaključila v začetku tretjega četrtletja, dvig obrestne mere pa bi lahko sledil v nekaj tednih.
11.05.2022
ECB bi lahko letos dvignila obrestne mere, kaj to pomeni za posojila
Evropska centralna banka (ECB) bo najverjetneje ob koncu leta dvignila obrestne mere. To pa bo podražilo tudi posojila.
11.05.2022
Pred ECB v novi normalnosti številni izzivi, tudi na trgu nepremičnin
Centralne banke po kornavirusni pandemiji čakajo številni izzivi, ki jih prihaša normalizacija denarnega sistema.
11.05.2022
Konec zgodovinskega obdobja
Kot kaže, se enkratno in zgodovinsko obdobje negativnih obrestnih mer izteka, saj Evropska centralna banka (ECB) napoveduje dvig ključnih obrestnih mer že letos, kar pomeni, da se bo podražila cena denarja, torej tudi za obstoječe kredite.
Caprirolo je povedala, da je bančni sektor med najbolj reguliranimi sektorji gospodarstva. Najprej gre za to, da pri kreditnih produktih cena tega produkta mora odražati upravljanje s kreditnim tveganjem.
Bloomberg
"Drugi element je, da cena bančnih produktov ni oblikovana kot vir za en finančni produkt, ki se izrazi v ceni bančnega produkta, ampak gre za to, da banka upravlja svojo bilanco na način, da upošteva celoten strošek vira financiranja," je povedala Zadravec Caprirolo.
Evropski bančni organ zelo natančno določa, kaj vse je potrebno vključiti v izračun kreditnega tveganja, je še poudartila.
"Že dolga leta neto obrestna marža pada in posledično padajo tudi prihodki bank. Zato regulatorji opozarjajo na vzdržnost negativnih referenčnih obrestnih mer. Cena bančnega vira je odvisna od banke do banke. Pri odplačevanju posojil z variabilno obrestno mero ima potrošnik vedno možnost, da svoje obveznosti odplača pred iztekom pogodbenega roka", je poudarila direktorica Združenja bank Slovenije.
Izkušnja Avstrije
Ko je euribor z letom 2015 zašel v negativno območje, so banke v posojilne pogodbe s spremenljivo obrestno mero začele vnašati "floor" klavzulo, po kateri negativne vrednosti ne upoštevajo, temveč se za euribor šteje, kot da je enak ničli.
Po besedah pravnika Mihe Juharta je Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani po naročilu ZBS pripravil analizo, ki je pokazala, da "zelo prepričljivih argumentov, da bi šlo za same po sebi nepoštene klavzule, ni".
"Gre za težavo celotnega evropskega prostora, prostor za odločitev sodišča, ali so posamezne pogodbene klavzule dopustne ali ne, je relativno širok, pomembno pa je tudi vprašanje, ali gre za poseben ali splošen pogodbeni pogoj," je dejal Juhart.
Kot je omenil, je primerjava z Avstrijo, ki ima zelo specifičen zakon o varstvu potrošnikov, ki med drugim zahteva simetrijo pri prilagoditvenih klavzulah, na tem področju zelo nehvaležna, po njegovem pa se zadeve ne da preslikati v slovenski sistem.
"Gotovih odgovorov ni, kjer so vključene floor klavzule, pa je več argumentov, da gre za prakso, ki je utemeljena," je dejal na tiskovni konferenci v Ljubljani.
