-orig.jpeg)
Prva dama Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je kot častna gostja ob 30. obletnici neodvisnosti Banke Slovenije povedala, da bi se lahko prvi dvig ključne obrestne mere zgodil še letos. To bi lahko sledilo v nekaj tednih po tem, ko bi ECB zaključila v začetku tretjega četrtletja letos z neto odkupi obveznic v okviru stimulativnega programa odkupovanja obveznic.
Dvig obrestne mere, slaba novica za posojila?
Dvig ključne obrestne mere centralne banke lahko vpliva tudi na dvig medbančne obrestne mere Euribor, po kateri si medsebojno posojajo poslovne banke. Euribor pa vpliva tudi na posojila z variabilno obrestno mero, kar pomeni, da bi se posledično podražila posojila in dvignili mesečni obroki.
Sinhronost na medbančnem trgu med ključno obrestno mero ECB in Euriborjem prikazuje spodnji graf.
Vse od marca 2016 je bila ključna obrestna mera ECB nič-odstotna, medbančne obrestne mere Euribor pa so bile vse od konca leta 2015 negativne. Konec marca 2022 je 12-mesečni Euribor prebil mejo nič odstotkov in je trenutno na ravni 0,236 odstotka, 3- in 6- mesečni Euribor pa sta še vedno v negativnem območju.
Najvišja medbančna obrestna mera Euribor je bila v evroobmočju tik pred finančno-gospodarskim zlomom leta 2008. Takrat je bila medbančna obrestna mera Euribor skoraj 5,5 odstotna. Ključna obrestna mera ECB pa je bila 4,25 odstotna.
Po letu 2008 je evropska centralna banka v boju pred kolapsom finančnega sistema ukrepala s številnimi makroekonomskimi ukrepi vključno z zniževanjem ključne obrestne mere. Ta se je v devetih mesecih znižala iz 4,25 na odstotek. ECB je potem v letu 2011 dvignila ključno obrestno mero za 50 bazičnih točk, sledilo pa je samo še obdobje zniževanja obrestne mere proti nič in tam je tudi ostala do današnjih dni.
Cencelj: Čez 18 mesecev dražja posojila
»Ne bi me presenetilo, če bi bil Euribor v roku 18 mesecev med enim in dvema odstotkoma,« je v finančnem podcastu Money-How napovedal Primož Cencelj, ki upravlja sklade s fiksnim donosom na Generali Investments. Posledično to pomeni, da se bodo povišali tudi obroki posojil, ki so vezana na Euribor. »Normalna gospodarska rast v Evropi je okoli odstotka vse kar je višja obrestna mera na odstotkom je že zelo recesivno,« argumentira svoja razmišljanja.
lastni arhiv
Primer: Za koliko se bodo podražila posojila?
Hiter izračun pokaže, da bi se recimo posojilo v višini 100 tisoč evrov z ročnostjo oziroma preostankom odplačila 10 let in pribitkom dva odstotka v primeru dviga Euriborja iz trenutnih nič odstotkov na odstotek, obrok posojila povečal iz 920 na 965 evra (torej 45 evrov mesečno) oziroma
če bi se Euribor dvignil na dva odstotka, pa bi se obrok posojila povečal iz 920 na 1.012 evrov (kar je 92 evrov mesečno).
Izračun je treba jemati z rezervo, saj obrestne mere ne skočijo naglo, pač pa postopoma.
»ECB ni znala ustvariti inflacije«
»Zdi se, da so centralni bankirji kot Trnuljčica spali zadnjih 20 let. Zdaj pa je prišel princ in rekel, da je mogoče čas za višje obrestne mere,« ilustrativno opisuje Cencelj. Poudari še, da je bila v zadnjih desetih ali 15 letih največja napaka centralne banke ta, da so ustvarile prenizko inflacijo. Poslanstvo večjih centralnih bank je stabilna inflacija blizu dveh odstotkov, vendar zadnjih 10 let je bila ta bistveno nižja.
To potrjujejo tudi številke,saj je bila povprečna inflacija v evroobmočju v zadnjih 15 letih 1,5-odstotna. Konec marca 2022 pa je dosegla vrh pri 6,13 odstotkih.
Povišana inflacija je povezana s kratkoročnimi silami, ki so povezane predvsem zaradi človeškega faktorja, dodaja Cencelj. »Zaradi dogajanja na energetskem trgu, kitajske politike ničelne tolerance do virusa, vse to daje inflaciji zalet letos,« zaključuje Cencelj.
.webp){kind=icon}
