Pred ECB v novi normalnosti številni izzivi, tudi na trgu nepremičnin

Centralne banke se po koronavirusni pandemiji soočajo s številnimi izzivi, povezanimi z normalizacijo denarne politike. Poleg trenutno vroče inflacije je v ospredju tudi rast cen na nepremičninskem trgu in pritiski na plače. Ne smemo pa pozabiti na kopico tveganj, ki prihajajo s podnebnimi spremembami in zahtevami glede digitalizacije bančnega sistema. Kaj lahko naredi ECB? Odgovore so iskali gostje na okrogli mizi ob 30. obletnici obstoja Banke Slovenije.

Korenine inflacije so se letos še razrasle

Kot je na začetku opozoril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, se je inflacija letos še globlje zakoreninila kot lani. »V letu 2021 je bila inflacija odziv na na popandemično okrevanje, ki so jo poganjali enkratni dejavniki na področju energetike in dobavnih verig. Zdaj vidimo, da je bolj dolgotrajna, inflacijska pričakovanja pa so spremenjena,« meni Vasle.

Bloomberg

 

Težava je predvsem na strani ponudbe, ki ne dohaja visokega povpraševanja, zato se inflacijski pritiski počasi širijo po celem sistemu. Izzivi visokih cen energije so tako bolj trdovratni in dolgoročni. Kljub temu so po njegovih besedah trenutni ukrepi Evropske centralne banke (ECB) dovolj prožni.

Fiskalna in monetarna politika z roko v roki

Okolje nizkih obrestnih mer so izkoristile tudi države in se močno zadožile. Se bo morala temu prilagoditi tudi monetarna politika? Kot odgovarja prvi mož portugalske centralne banke Mario Centeno, morata tako denarna kot fiskalna politika ukrepati usklajeno. 

»V obzir moramo vzeti različne deležnike, a je koordinacija obeh politik nujna. Kljub temu ob pomoči podjetjem in prebivalstvu ne bi smeli prezreti cenovnih signalov v tržnem gospodarstvu,« pravi Centeno. Kot dodaja, pa imajo oblikovalci fiskalne politike še vedno bolj proste roke v primerjavi s centralnimi bankirji.

Bi lahko centralne banke umirile tudi podivjane cene nepremičnin?

Tako kot pri nas se tudi v Nemčiji čudijo vse višjim cenam nepremičnin. Na okrogli mizi se je tako odprla dilema, kakšna je vloga ECB v zvezi z dogajanjem na nepremičninskem trgu. Kot je dejala Claudia Buch, podpredsednica nemške Bundesbank, se o tem veliko pogovarjajo tudi nemški politiki.

»Ne morem natančno povedati, koliko je ekspanzivna monetarna politika pripomogla k rasti cen nepremičnin. Dejstvo pa je, da te v rangu med 10 in 30 ali celo 40 odstotkov odstopajo od njihove dejanske vrednosti,« je pojasnila Buchova. Tamkajšnji regulatorji so zato preventivno že dvignili nekatere kapitalske zahteve za banke, da te ne bi podcenile tveganj. »To lahko postane veliko tveganje za finančno stabilnost, zato dogajanje pozorno spremljamo. Prihajajo zelo negotovi časi, gospodarstvo pa čaka precejšen strukturni prelom,« je napovedala podpredsednica nemške Bundesbank.

Za finančno stabilnost bi bila tako po njenih besedah postopna rast obrestnih mer dobra, a bi morali cilje finančne stabilnosti dosegati z makrobonitetnimi ukrepi. »Te so v pristojnosti države, morali pa bi delovati v skladu z monetarnimi ukrepi. Ni pa vse v rokah centralnih bank,« pravi Buchova.

Digitalni evro še precej oddaljen v prihodnosti

Centralne banke se soočajo tudi z vse pomembnejšimi strukturnimi izzivi, ki jih prinašajo globalne spremembe. Te so med drugim povezane z digitalizacijo denarja in plačilnih sistemov. Tehnološki preboj tako omogoča digitalno transformacijo finančnega sistema, vprašanje pa je, kako ga bo rigidni bančni sistem zmožen izkoristiti.

Kot je dejal guverner estonske centralne Madis Müller, so naša življenja vse bolj digitalizirana in to je trend, ki ga morajo posvojiti tudi centralne banke. Eden izmed korakov v večjo digitlizacijo bi bila uvedba digitalnega evra, ki jo Ecb napoveduje v roku petih let. A ne bo šlo tako zlahka, opozarja Muller. »Nismo se še odločili, v kakšni obliki bo nova valuta, več bo znanega v naslednjih dveh letih. V osnovi bo to valuta v drugačni obliki, ljudje bodo z njo plačevali iz digitalne denarnice, verjetno na osnovi blockchaina. Ta nova oblika se bo lahko uporabljala tako za osebno rabo kot na korporativnem nivoju,« je v grobem opisal Muller, saj podrobnosti še niso znane.

V zvezi z uvedbo digitalne valute se porajajo tudi določena tveganja. »Ključno vprašanje je, kaj lahko nova valuta ponudi, da bo drugačna od obstoječega sistema, ki omogoča hitra, instantna plačila,« opozarja estonski guverner. Ob tem pravi, da če bi postala digitalna valuta preveč atraktivna in bi jo uporabljali vsi, bi to lahko vodilo do novih tveganj v finančnem sistemu.