Ohladitev je tu! 'Znamenj za okrevanje povpraševanja v tujini ni veliko'

"Znamenj za okrevanje povpraševanja na tujih trgih ni veliko," po pregledu podatkov sklene glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc. Slabe novice prinaša tudi direktor družbe Boxmark Leather Marjan Trobiš. Naročila so jim upadla za petino, do konca leta pa ne pričakujejo okrevanja.

Čeprav smo v zadnjem času pogosto brali, da Nemčiji grozi recesija, je nemška centralna banka Bundesbank nekoliko pomirila javnost. V poročilu so zapisali, da glede na to, kar vedo danes, "ni pričakovati recesije v smislu znatnega, obsežnega in dolgotrajnega upada gospodarske proizvodnje, dokler ne pride do novih negativnih šokov".

A nekateri slovenski izvozniki v Nemčijo nimajo dobrih novic. Družba Boxmark Leather, ki se ukvarja predvsem z avtomobilsko industrijo, z izvozom ustvari več kot 60 milijonov evrov ali kar 99 odstotkov celotnih prihodkov. Na Nemčijo odpade okoli polovica izvoza, izvažajo pa še v preostali del Evrope, na Bližnji vzhod, na azijske trge in v Združene države.

"Že v drugem četrtletju smo čutili rahlo ohladitev, ki pa se je nadaljevala. Pričakovati je, da se bo do konca leta trend nadaljeval," pravi direktor podjetja Marjan Trobiš. Zmanjševala so se naročila ‒ zaznali so okoli 20-odstotni upad naročil ‒ na drugi strani pa so se povečevali dopusti. Če so prej družbe imele po dva do največ tri tedne dopusta, ga imajo letos nekatere tudi šest: "Nikoli prej šest tednov." Tako so ohranili določen kader v upanju, da se bodo razmere izboljšale.

Trobiš pojasni, da v Sloveniji na žalost nimamo instrumentov za ohranjanje delovnih mest: "Čakanje na delo ne obstaja več od covida, kar pomeni, da so podjetja prepuščena sama sebi." In ko padajo naročila in se obrat ne zgodi, je po njegovih besedah skoraj nemogoče obdržati delavca v podjetju v upanju, da se bo po nekaj mesecih nekaj spremenilo.

V Sloveniji bodo prilagodili proizvodne zmogljivosti tržnim razmeram. To pomeni, da se bodo morali do konca leta posloviti od 120 oseb. Na vprašanje, ali jih bodo ponovno zaposlili, če se razmere izboljšajo, odgovarja, da so se v Sloveniji preoblikovali v butično proizvodnjo, ostali pa so produkti, ki prinašajo višjo dodano vrednost, višje plače. Številčno pa to pomeni, da ne bodo imeli več toliko zaposlenih, kot so jih imeli nekdaj. "Druge serijske proizvodnje, ki terjajo konkurenčno ceno, se bodo proizvajale v BiH in na Hrvaškem," je pripomnil in dodal, da načrtujejo odprtje podružnice v Dubaju.

Manj zaposlenih in malo znamenj za okrevanje

Za komentar, kako dogajanje v Nemčiji čutijo slovenska izvozna podjetja, smo zaprosili glavnega ekonomista pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca.

Pojasnil je, da podatki kažejo, da se že od aprila število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih krči, vendar neizrazito (733 manj). Na letni ravni je padec nižji (junij 2024 glede na junij 2023), pri 260 osebah. V proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, električnih naprav, motornih vozil in pohištva je število delovno aktivnih v enem leta znižalo skupaj za 2.900.

"Na drugi strani je višje za 3.400 v dejavnostih proizvodnje kovinskih izdelkov, popravil in montaže strojev in farmaciji. Precej heterogene razmere," komentira Ivanc. V nadaljevanju leta sicer pričakujejo stagnacijo ali zmerni padec zaposlenih v predelovalnih dejavnostih.

Pozornost je usmeril na sektorski PMI za Evropo (S&P Global), ki za julij kaže, da se krčijo proizvodnja vozil in delov za vozila, gradbeništvo in inženiring, tehnološka oprema, papirna industrija in strojna industrija.

Podatki iz poslovnih tendenc kažejo, tako Ivanc, da se je obseg novih naročil v slovenskih predelovalnih dejavnostih skrčil tudi v tretjem četrtletju 2024 "in se tako krči že devet četrtletij". Proizvodni PMI v območju evra ostaja blizu 45, kar nakazuje na krčenje. "Znamenj za okrevanje povpraševanja na tujih trgih ni veliko," doda Ivanc.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar