Avstrijsko industrijsko združenje je predstavilo program za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Avstrija namreč že več let polzi na lestvici konkurenčnosti. Nazadnje se je uvrstila na 26. mesto. Za primerjavo: Slovenija se je uvrstila na 46. mesto in je v štirih od zadnjih petih let nazadovala.
Pripravili so program osmih reformnih predlogov za zvišanje konkurenčnosti avstrijskega gospodarstva in zagotovitve blaginje. Naslednjih osem točk bi morala izvesti naslednja vlada in pokazati, da je postavila gospodarstvo v središče svojih prizadevanj. Po oceni gre za tako imenovani rešilni jopič, ki bi ga vrgli na območje, ki mu grozi izumrtje, je poročal avstrijski portal Kurier.
1. Znižanje davčne stopnje na 40 odstotkov
Po oceni združenja Avstrija nima težav s prihodki, temveč s porabo. Zahtevajo učinkovito državo, ki bo delovno aktivnim ljudem omogočila, da si nekaj ustvarijo. Zato želijo, da do leta 2030 znižajo absurdno visok davek. Za letne dohodke med 25 in 60 tisoč evrov bi davčno stopnjo znižali s 43,2 na 40 odstotkov.
2. Razbremenitev delavcev
''Avstrija je svetovni prvak v obdavčitvi,'' pišejo. Delodajalci in zaposleni v Avstriji plačajo približno 46,8-odstotno dohodnino. Avstrija ima četrto najvišjo davčno obremenitev v OECD. Prispevki, ki jih mora plačati delodajalec, so v Avstriji z 21,8 odstotka dobrih pet odstotnih točk višji kot v Nemčiji. Zahtevajo veliko znižanje stroškov dela, ki niso povezani s plačo. Tako bo ljudem ostal večji delež bruto dohodka.
3. Ukrepanje namesto vzdržanja
V Avstriji se je treba vrniti k pozabljenim vrlinam, uspešnosti in osebni odgovornosti. Potreben je odmik od države, ki je prevzela vlogo varuške, ki zavira iniciativnost in pripravljenost na tveganje. ''Morali bi biti ponosni na naše odgovorno gospodarstvo in industrijo ter jih spodbujati, namesto da bi jih obrekovali.'' Podarjajo, da je pomembno, da se odločno zoperstavijo napadom na podjetnike.
4. No novo definirati zeleni prehod
Pri izvajanju zelenega prehoda pišejo, da je pomembno trajnostno delovanje v smislu ekonomske učinkovitosti, socialne združljivosti in ekoloških vidikov, da ostane donosno in ni kaznovano z dodatno birokracijo. Zeleni dogovor je treba ponovno proučiti in ga izvesti kot tehnološko odprt, konkurenčen industrijski dogovor v luči resnične rasti.
5. Pokojninska reforma
V združenju ocenjujejo, da je sedanji avstrijski pokojninski sistem nepravičen, ker ovira prihodnost naslednjih generacij. Brez nadaljnjih reform bo pokojninski sistem obremenil avstrijski proračun s kumulativnim bremenom v višini bilijona evrov. Denar, ki bi ga bilo bolje vložiti v izobraževanje, infrastrukturo in inovacije.
6. Povečanje izvoza
Kot izvozna država se Avstrija zanaša na pošteno trgovino z zanesljivimi partnerji. Ob 60-odstotni izvozni kvoti je v izvozni industriji zagotovljenih 1,2 milijona delovnih mest. Avstrija mora spremeniti negativno stališče do poštenih prostotrgovinskih sporazumov in preiti iz oviralca v oblikovalca proste trgovine.
7. Osvoboditev iz birokracijske džungle
Potrebna je osvoboditev iz goste džungle birokracije v Avstriji in Evropski uniji. Avstrija se mora jasno postaviti in vztrajati pri 25-odstotnem zmanjšanju obveznosti poročanja, ki ga je napovedala Evropska komisija.
8. Ekonomsko izobraževanje v vseh šolah
V osnovnošolskem izobraževanju je treba dati večji poudarek ekonomski izobrazbi. To naj bi bilo pomembno, ker krepi zavest o delu gospodarstva, po drugi strani pa za sposobnost samostojnega delovanja v tem sistemu. ''To zahteva večjo integracijo prakse v kurikulum in ciljno usposabljanje učiteljev, da bi povezali teorijo z resničnim svetom poslovanja.''
Podaljšali bi delovni čas
Ob večno aktualnih predlogih so na predstavitvi omenili še predlog, ki je poskrbel za nekaj razburjenja. Generalni sekretar združenja Christoph Neumayer je povedal, da bi bilo smiselno podaljšati delovni čas za pol ure na dan. Ob tem bi se ustrezno povečala tudi plača. Tako želijo povečati gospodarsko rast ter predvsem preprečiti množični trend krajšanja delovnega časa.
Potrebne so dodatne spodbude, da bi več ljudi dobilo zaposlitev za polni delovni čas. V združenju so prepričani, da je blaginjo mogoče zagotoviti le, če ljudje v Avstriji ne delajo manj, ampak več.
Med argumenti za daljši delovni čas ni le trend krajšega delovnega časa, ampak tudi pomanjkanje delavcev. Raziskava med podjetji je pokazala, da tretjina podjetij trenutno ne more zapolniti desetih ali več delovnih mest. Po besedah Neumayerja je v Avstriji de facto 34-urni teden, v zadnjih 20 letih pa so tudi pri polni zaposlitvi izgubili štiri ure. Čeprav število prebivalstva narašča, se skupni delovni čas ne povečuje.
.webp){kind=icon}
