Vsako drugo avstrijsko podjetje razmišlja o selitvi

Vsako drugo avstrijsko podjetje - za katero bi bil tak korak mogoč - razmišlja o selitvi vsaj dela svoje proizvodnje, poroča avstrijski portal der Standard. To je ugotovitev avstrijskega poročila o infrastrukturi 2025 pobude Future Business Austria (FBA). Celotno poročilo bo predstavljeno danes. V poročilu so domača podjetja povprašali o njihovi nagnjenosti k selitvi.

V tekmi za vlagatelje morajo države Evropske unije (EU) tekmovati z veliko bolj dinamičnimi gospodarskimi območji, opozarjajo. Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) držav združenja Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike (BRICS) je osemkrat višja kot v EU, držav brezcarinskega območja NAFTA pa petkrat hitreje, opozarja David Ungar-Klein, avtor poročila.

Visoki davki, visoke cene energije in pomakanje delavcev

Kar 56 odstotkov anketiranih podjetij z več kot 100 zaposlenimi, za katera obstaja možnost selitve iz Avstrije, je navedlo, da so o selitvi zaradi trenutnega položaja že razmišljala. Med temi jih je 17 odstotkov razmišljalo o selitvi celotnega podjetja in 39 odstotkov z delom. Poslovneži tožijo nad visokimi davki in pomanjkanjem delovne sile. Kot razloge so menedžerji navedli visoko davčno obremenitev (57 odstotkov), pomanjkanje delovne sile (41 odstotkov), visoke cene energije (34 odstotkov) in inflacijo ter pretirano birokratizacijo (30 odstotkov).

Menedžerji se pritožujejo tudi nad precejšnjim upadom delovne etike zaposlenih. Lani je 34 odstotkov vprašanih menedžerjev priznalo, da se je pripravljenost za delo v njihovih podjetjih zmanjšala. Letos se je delež zvišal na 57 odstotkov.

Medtem ko je leta 2020 61 odstotkov vprašanih menedžerjev dejalo, da je Avstrija konkurenčna, je bilo letos tako mislečih le še 29 odstotkov vprašanih, piše portal ORF. Z gospodarstva se širijo pozivi k digitalizaciji oziroma širitvi digitalne infrastrukture. Poleg davčnih spodbud, pravne predvidljivosti in zaščite ter razpoložljivosti kvalificiranih delavcev je za potencialne investitorje ključna razpoložljiva infrastruktura, je sporočil Ungar-Klein.

S širitvijo digitalne infrastrukture v Avstriji bi po izračunih iz poročila omogočili rast produktivnosti za dobrih 90 milijard evrov. Selitev proizvodnih podjetij bi imela daljnosežne posledice za zanesljivost oskrbe, je opozoril Ungar-Klein. Omenil je na primer proizvodnjo polprevodnikov in farmacevtskih izdelkov. Za širjenje širokopasovne in 5G infrastrukture po vsej državi bi bile potrebne naložbe v višini 10 milijard evrov, ocenjujejo.

Tretjina menedžerjev podira uporabo jedrske energije

''Medtem ko je Evropa v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagotavljala 44 odstotkov svetovne proizvodne zmogljivosti za polprevodnike, jih je leta 2022 le še osem odstotkov. Hkrati se je delež Kitajske v svetovni proizvodni zmogljivosti povečal s sedmih odstotkov leta 2005 na 24 odstotkov leta 2022." Na področju oskrbe z zdravili okoli 80 odstotkov potrebnih učinkovin v Evropi prihaja iz tretjih držav – največ iz Indije in Kitajske.

Dobre tri četrtine anketiranih menedžerjev meni, da bi morala Avstrija povečati lastno črpanje surovin, kot sta litij ali plin. Tretjina jih podpira uporabo jedrske energije kot alternativo fosilnim gorivom. Slabo razpoloženje menedžerjev ni presenetljivo. Avstrija že leta vztrajno izgublja položaj na mednarodnih konkurenčnih lestvicah poslovne šole IMD. Medtem ko je bila Avstrija leta 2020 na 16. mestu, je bila letos med 67 primerjanimi državami na 26. mestu, še piše der Standard.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar