ECB ključne obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk

Evropska centralna banka (ECB) je na današnjem monetarnem srečanju po pričakovanju analitikov znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. ''Na podlagi posodobljene ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in moči transmisije denarne politike je po devetih mesecih ohranjanja nespremenjenih obrestnih mer zdaj primerno ublažiti stopnjo omejitve denarne politike,'' so sporočili iz ECB. 

V skladu s tem se bodo 12. junija obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, obrestne mere na mejno posojilo in mejni depozit znižale na 4,25, 4,50 oziroma 3,75 odstotka.

Bloomberg

Dodajajo, da se je inflacija od septembra 2023 znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se opazno izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, kar kaže, da so pritiski na cene oslabili, inflacijska pričakovanja pa so se znižala. Denarna politika ohranja restriktivne pogoje financiranja. Z zaviranjem povpraševanja in ohranjanjem inflacijskih pričakovanj je to močno prispevalo k ponovnemu znižanju inflacije, dodajajo.

Medtem ko je Lagardova minuli mesec razglasila, da je inflacijo pod nadzorom, je vrsta podatkov pokazala na trajne cenovne pritiske. To je spodbudilo vlagatelje in ekonomiste, da so znižali svoja pričakovanja glede znižanja obrestnih mer leta 2024 na skupno dve ali tri. Na trgih pričakujejo, da bo naslednje znižanje verjetno septembra.

Projekcije inflacije popravljene navzgor

Kljub napredku v zadnjih trimesečjih ostajajo domači cenovni pritiski močni, ker je rast plač visoka, inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnijo še dolgo v prihodnjem letu, ocenjujejo v ECB. Zadnje projekcije strokovnjakov evrskega sistema so bile popravljene navzgor za leti 2024 in 2025 v primerjavi z marčevskimi projekcijami.

Zdaj pričakujejo inflacijo v 2024 povprečno pri 2,5 odstotka, prihodnje leto pa pri 2,2 odstotka. Leta 2026 naj bi se na letni ravni v povprečju spustila na 1,9 odstotka. Za jedrno inflacijo pričakujejo letos povprečno pri 2,8 odstotka, prihodnje leto pri 2,2 in leta 2026 znižanje na dva odstotka. Gospodarska rast naj bi leta 2024 zrasla na 0,9 odstotka, leta 2025 na 1,4 in leta 2026 na 1,6 odstotka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija pravočasno vrnila na srednjeročni cilj dveh odstotkov.

ECB je kljub drugačnim napovedim, da bo čakala na prvi rez Feda, to naredila pred Ameriško centralno banko (Fed). Predsednica ECB Christine Lagarde je jasno napovedala, da je znižanje obrestne mere več kot verjetno. Lagarde je konec minulega meseca dejala, da je "res prepričana", da je inflacija v evrskem območju pod nadzorom, in poudarila, da je to eden glavnih razlogov, na podlagi katerega ECB določa denarno politiko. Kdaj naj bi šel Fed v rezanje obrestnih mer, še ni znano, prvič pa naj bi vanje posegel septembra.

Nekatere centralne banke že nižale obrestne mere

Številne centralne banke po vsem svetu se nagibajo k znižanju obrestnih mer. Obrestne mere so med drugim že znižale centralne banke na Švedskem, v Švici, na Madžarskem in Češkem. Še ta mesec naj bi to storila tudi angleška centralna banka, japonska pa je na drugi strani po letih obrestnih mer pod ničlo in nizke inflacije začela zviševati obrestne mere.

Depositphotos

 

Čeprav je evrsko območje najmočneje prizadela ruska omejitev, so se cene energije zdaj v veliki meri umirile, inflacija pa je maja padla na 2,6 odstotka. Ameriška centralna banka se na drugi strani spopada z občutno višjo inflacijo, ta je na letni ravni 3,4-odstotna, cilj Feda pa je prav tako dvoodstotna inflacija. Analitiki pričakujejo, da se bo inflacija v ZDA še naprej ohlajala in da pričakujejo dve znižanji letos.

"Čeprav je presenečenje, da bi ECB rezala v obrestne mere pred Fedom, razlika v inflaciji in rasti po našem mnenju to več kot upravičuje," je dejal Holger Schmieding, glavni ekonomist pri banki Berenberg.

"Če sploh kaj, pet četrtletij stagnacije v gospodarstvu evrskega območja, in sicer od jeseni 2022 do konca 2023, nakazuje, da je ECB morda celo pretiravala s svojimi dvigi obrestnih mer," je dejal Schmieding. "Gledano s tega zornega kota so nekoliko nižje stopnje smiselne."

Visoke obrestne mere nemški nepremičninski trg potegnile navzdol

Analitiki ocenjujejo, da današnje znižanje verjetno ne bi pomenilo hitrega niza nadaljnjih znižanj, saj se bo ECB želela prepričati, da je inflacija pod nadzorom, hkrati pa olajša posojila za pomoč gospodarstvu.

Vpliv nižjih obrestnih mer je velik. Obrestne mere namreč vplivajo na stroške izposojanja v celotnem gospodarstvu, tudi potrošnikov. Po drugi strani pa nižje obrestne mere praviloma višajo vrednost kapitalskega trga.

V Nemčiji so višje obrestne mere ECB zaustavile skoraj desetletno rast nepremičninskega trga in močno posegle v gradbeno dejavnost, ki je zelo občutljiva na stroške kreditiranja. Višje obrestne mere so močno vplivale tudi na gradnjo obnovljivih virov energije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar