.webp){kind=icon}
Nedavni skok inflacije pri nas in drugje po svetu je ponovno obudil pogovore o vladni regulaciji cen osnovnih potrebščin. Za poseg na trg naftnih derivatov se je vlada v odhodu odločila že pred mesecem dni, napovedala pa je tudi pripravo posebnega predloga za omejitev cen osnovnih živil. Ker je statistični urad (Surs) v aprilu izmeril enega izmed treh najvišjih dvigov cen v zadnjih 30 letih, smo staro in novo vlado vprašali, ali in kdaj bi lahko prišlo do državnega nadzora nad tržnimi cenami hrane.
Po navedbah za to pristojnega ministrstva na trgu še ni prišlo so hudih motenj na trgu, zato še ni potrebe po vzpostavitvi ukrepa kontrole maloprodajnih cen, saj obstaja tveganje, da tak ukrep ohromi verigo. "Zato je potrebna posebna pazljivost pri uvedbi takega ukrepa. Če bi se država odločila za zamrznitev cen določenih prehrambnih izdelkov, bi bilo prej potrebno pozorno proučiti tudi minimalne lastne cene pri posameznih členih v verigi, da ne bi prišlo do prevelikih izgub pri posameznih deležnikih," so odgovorili z ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo.
Stara vlada tako v cene očitno ne bo posegala. Kaj pa nova? Iz najštevilčnejše stranke v novi sestavi parlamenta Gibanje Svoboda so tako odgovorili, da bodo več informacij o možnostih omejevanja cen življenjskih potrebščin lahko dali po opravljeni kakovostni analizi podatkov. "Tega pred vzpostavitvijo nove vlade žal ne bo mogoče izvesti," so zapisali.
Cene hrane medletno višje za skoraj desetino
Cene hrane so v aprilu medletno višje kar za 9,2 odstotka, na mesečni ravni pa za 2,6 odstotka. Tako visok mesečni dvig cen so slovenski potrošniki nazadnje doživeli septembra leta 1992, hrana pa se je na mesečni ravni tako zelo podražila le še v januarju 2002, in sicer za 3,5 odstotka, in septembra 2007, ko so cene hrane v primerjavi z mesecem prej poskočile za 3,1 odstotka, kažejo podatki Sursa.
Največje podražitve pri olju, moki in sadju
Glede na velik doprinos rasti cen hrane k splošni inflaciji smo preverili, kateri izdelki so se najbolj podražili. K mesečni inflaciji so cene hrane prispevale 0,5 odstotne točke, k letni pa 1,5 odstotne točke.
Največji skok cen je glede na lanski april viden pri jedilnem olju, ki se je podražil za več kot 40 odstotkov, sledi zamrznjeno sadje z 38-odstotnim povišanjem cene ter moka in izdelki iz žit, ki so v enem letu dražji za skoraj četrtino. Med večjimi podražitvami izstopajo še rast cen kruha in svežega mleka za dobrih 18 odstotkov, govejega in telečjega mesa za slabih 17 odstotkov in za več kot desetino dražje testenine.
Preverili smo tudi, katere izdelki povprečni slovenski državljan najpogosteje položi v svojo nakupovalno košarico, in primerjali končno ceno nakupa danes in pred enim letom. V košarici so kruh, mleko, riž, testenine, olje, banane, piščančje meso, jajca in pripomočki za čiščenje. Glede na podatke Sursa je treba danes za takšno košarico pri trgovcih v povprečju odšteti za skoraj 15 odstotkov več kot v aprilu lani.
*vključenih je samo izbranih 20 izdelkov iz celotnega nabora življenjskih potrebščin, za katere statistični urad zbira podatke
Se je sploh kaj pocenilo?
Če na mesečni ravni državni statistiki opaznejših pocenitev sploh niso zaznali, se je medletno pocenilo le nekaj izdelkov. Tako se je za 2,6 odstotka pocenila čokolada, za odstotek in pol so cenejše sveže ribe, za dober odstotek se je znižala tudi cena margarini in alkoholnim napitkom.
Če pogledamo še malo nazaj, se je v zadnjih petih letih (od začetka marca 2017 do konca februarja 2022) hrana podražila za 13,9 odstotka. Najbolj se je podražilo sadje - za 46,8 odstotka, v največji meri pa se je pocenila zelenjava, in sicer za 6,1 odstotka.
Vlada za zdaj ni regulirala cen hrane, kdaj jih bo?
Če se je vlada za poseg na trg pogonskih goriv odločila relativno hitro, pa omejitve maloprodajnih cen hrane zaenkrat še ni. Kljub temu na ministrstvu za kmetijsko pravijo, da imajo predlog že nekaj časa pripravljen, kdaj pa bo predlog stopil v veljavo, zaenkrat še niso napovedali.
Prav zato smo trenutno vlado vprašali, kateri pogoji moraji biti izpolnjeni, da bi do regulacije prišlo, za katere izdelke bi omejitev veljala in do kdaj. Glede na skorajšnji prihod nove vlade pa smo podobna vprašanja naslovili tudi na Gibanje Svoboda, ki bo po vsej verjetnosti dalo novega ministra za kmetijstvo. Tudi njihove odgovore še čakamo.
Poseg na trg upravičen ali škodljiv?
Večina ekonomistov takega vmešavanju vlade v tržno ekonomijo ne podpira, saj so v razvitih ekonomijah cene rezultat med silama povpraševanja in ponudbe. Če so cene za izdelek previsoke, ga ljudje ne bodo kupovali v tolikšni meri. Če pa so cene prenizke, podjetja ne bodo zaslužila dovolj in bodo zmanjšala proizvodnjo. Na prostem trgu se cene tako poravnajo na točki, ki uravnoveša ti dve sili.
Če pa vlada umetno cene omeji, bo ponudba padla, saj podjetja ne bodo zaslužila dovolj, da bi pokrila fiksne stroške. Ob tem bo povpraševanje naraslo, saj bodo ljudje želeli kupovati po nižji ceni, ki jo je določila vlada. Posledično ponudba ne more zadostiti povpraševanju, kar privede do splošnega pomanjkanja dobrin.
Tako je seveda v teoriji, v resničnem svetu pa na ponudbo in povpraševanje vplivajo številni dejavniki: nepopolna konkurenca med proizvajalci, nepredvidljivo vedenje potrošnikov, makroekonomski ukrepi in geopolitična trenja, kot je rusko-ukrajinska vojna.
Na drugi strani sicer nekateri ekonomisti, ki jih povzema New York Times, pravijo, da je nadzor cen za določene izdelke lahko smiseln v določenih situacijah, na primer za preprečevanje dvigovanja cen po naravni katastrofi. Kljub temu pa večina trdi, da je regulacija cen slabo orodje za boj proti inflaciji, saj je učinek zgolj kratkoročen.
