Dvig obrestne mere ECB morda že v juliju

Napovedi o 0,25-odstotnem dvigu trenutno negativne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) so vse glasnejše. Se bo dvig zgodil poleti, jeseni ali pozimi?

Ob spopadanju s 7,5-odstotno inflacijo in upočasnjeno gospodarsko rastjo v evro območju je razpoloženje v Svetu ECB, ki določa monetarno politiko, vse bolj jastrebovskonaklonjeno dvigu obrestnih mer. Ključna obrestna mera je vse od leta 2016 nič-odstotna.

Mnogi sicer pričakujejo, da se bo v letošnjem letu zvrstilo več četrt-odstotnih dvigov in da bo ključna obrestna mera ECB po dolgem času spet pozitivna. Trgi špekulirajo, da se bo prvi dvig zgodil že na julijskem zasedanju Sveta, v septembru ali decembru pa bi lahko sledil nov dvig.

Predsednica ECB Christine Lagarde je v intervjuju za Delo dejala, da "se bodo spremembe ključne obrestne mere ECB zgodile enkrat po zaključku neto odkupa obveznic in bodo postopne." Program neto odkupa obveznic, s katerim je ECB vzdrževala stabilnost cen v evro območju od leta 2014 in s katerim je prevedrila pandemijo Covid-19, naj bi se po njenih besedah zaključil v začetku tretjega četrtletja, torej v juliju.

Bloomberg

Časovnica dviga oziroma dvigov tako ostaja odprta, a izjava Lagardove kaže na neizogibnost dviga, bodisi v juliju ali septembru. Slutiti daje tudi, da bo dvigov več, saj predsednica ECB obljublja postopnost in fleksibilnost pri odzivu na spreminjajoče se okoliščine. V kolikor se četrt-odstotni dvigi zvrstijo na vseh zasedanjih Sveta ECB, v juliju, septembru in decembru, bi bila obrestna mera ECB pozitivna že ob koncu letošnjega leta.

Tudi mnogi guvernerji nacionalnih centralnih bank v evro območju so v svojih medijskih izjavah že izrazili podporo dvigu obrestnih mer, med njimi tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki pravi, da je dvig samo vprašanje čase. Predlog podpirao tudi guverner francoske centralne banke Francois Villeroy, nemški guverner Joachim Nagel in Olli Rehn s finske centralne banke.

Pozitivna obrestna mera bi pomenila konec ležarin, tj. plačilo za depozite na banki namesto obresti. Ležarine plačujejo tako poslovne banke, ki hranijo sredstva na ECB, kot tudi stranke teh poslovnih bank, saj so banke del stroška prenesle na komitente.

Obenem bi se stroški zadolževanja dvignili, tako za države kot državljane. Trenutni imetniki posojil z variabilno obrestno mero Euribor bi se lahko srečali z višjimi mesečnimi obroki odplačil, saj sta praviloma ključna obrestna mera ECB in medbančna obrestna mera Euribor, po kateri si medsebojno posojajo banke, precej usklajeni.

Po besedah Lagardove je "evro območje danes bolj robustno, kot je bilo pred desetimi leti. Njegova konstrukcija je močnejša, kar se tiče nadzora nad bankami in napredka proti bančni uniji." Likvidnost bančnega sektorja je visoka in presega regulatorne minimume. Dobro pa so tudi pripravljen na poslabšano zmožnost zadolževanja, dodaja.

Bloomberg

Napovedi o dvigu obrestnih mer pri ECB sicer sledijo nedavnim dvigom obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in britanske centralne banke (BoE). Medtem ko je Fed postopal s precej agresivnim pol-odstotnim zvišanjem obrestne mere, je angleška centralna banka sledila z zmernejšim četrt-odstotnim zvišanjem, ki se pričakuje tudi od ECB.

Vse naštete ekonomije – evropska, britanska in ameriška – se spopadajo z visoko inflacijo in upočasnjeno gospodarsko rastjo, ki so v precejšni meri posledica višjih cen energentov zaradi vojne v Ukrajini in težav v dobavnih verigah zaradi novih izbruhov Covid-19 na Kitajskem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar