Francoska borba proti inflaciji ima meje

Izjemen uspeh francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je povečal javno porabo, da bi zajezil inflacijo, ima meje, saj je javni dolg precej poskočil. Izguba večine v parlamentu je dodatno omejila njegov maneverski prostor. 

Francija se je doslej lahko pohvalila z najnižjo stopnjo inflacije v evrskem območju poleg Malte, potem ko je v predvolilni kampanji porabil 25 milijard evrov. Največ denarja je šlo za blaženje posledic draginje, predvsem za regulacijo cen bencina in zemeljskega plina.

Omejitve cene energentov zdaj vse bolj popuščajo, višje cene pa se prelivajo tudi v cene hrane, blaga in storitev. Hkrati je  državna blagajna precej izpraznjena in vse višji stroški posojanja so francoskega finančnega ministra Bruna Le Maierea spodbudili k izjavi, da so javne finance "blizu stanja preplaha".

Dodatne težave za ECB

Višja inflacija v drugem največjem evropskem gospodarstvu bi še dodatno zapletla izzive, s katerimi se sooča Evropska centralna banka pod vodstvom predsednice Christine Lagarde. ECB sicer napoveduje zvišanje obrestnih mer ta mesec. 

Višji stroški življenja bodo gotovo še poslabšali gospodarske obete Francije in utegnejo spet sprožiti proteste državljanov; že Macronov prvi mandat so zaznamovale demonstracije t. i. rumenih jopičev. 

Zaupanje potrošnikov je upadlo na najnižjo raven v zadnjih devetih letih, gospodinjstva po Franciji pa zategujejo že tako prazne mošnjičke. Prejšnji teden je vlada premierke Elisabeth Borne precej znižala napoved gospodarske rasti za letos, in sicer s štirih odstotkov na 2,5 odstotka.  

Macron se je pripravljal na podaljšanje veljavnosti nekaterih ukrepov za blažitev draginje in na rebalans proračuna za letošnje leto. Toda njegovi načrti so zaradi izgube večine v parlamentu po volitvah prejšnji mesec zdaj na bolj majavih nogah. Zato potrebuje podporo nekaterih opozicijskih poslancev, vendar nihče od njih doslej ni sprejel predlogov koalicije.

Politika ni tisto, kar se kaže

"Vprašanje je, ali jim bo uspelo sprejeti zakone, ki bi imeli večji vpliv na prihodnje gibanje cen, zlasti energentov," je za Bloomberg dejala ekonomistka pri banki ING Charlotte de Montpellier. "Spodbude bi morda nekoliko pomagale, a ne smemo pozabiti, da politika ni vedno tisto, kar se kaže navzven."

Analitiki ocenjujejo, da četudi bi v Franciji sprejeli vse potrebne zakone, ukrepi za boj proti inflaciji tokrat verjetno ne bi bili tako učinkoviti kot v preteklosti. Regulacija cen elektrike in plina je nekaj časa pomagala, zdaj pa se potrošniki osredotočajo na vprašanje, ali bodo dobili denar neposredno v svoje žepe; torej želijo višje pokojnine, višje izdatke za socialo in višje plače v javnem sektorju.

Bloomberg

 

"Takšni ukrepi zagotovo ne bodo prispevali k brzdanju inflacije," je dejala de Montpellier.  

Vlada v Parizu pričakuje, da bo povprečna letna inflacija letos okoli pet odstotkov, kar pomeni, da bodo potrošniške cene letos še rasle. 

Francoski statistični urad pričakuje, da se bo inflacija ustalila nekje na ravni med 6,5 in sedem odstotkov in da bodo glavno gonilo inflacije višje cene uslug in ne več energentov.
 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar