Francija ob prazniku nič slavnostno – grožnje nemirov in recesije

"Pravzaprav nam ni do zabave," je dan pred državnim praznikom, ki zaznamuje obletnico začetka francoske revolucije 14. julija leta 1789, za Le Monde dejal Benoît Digeon, župan mesta Montargis v osrednji Franciji. Pri tem je imel v mislih nedavne izgrede, ki so ohromili državo in zgolj zavarovalnice stali 650 milijonov evrov. Kako na ob družbeno krizo odziva drugo največje evropsko gospodarstvo in kako na nemire gledajo vlagatelji?

Nasilni protesti so sledili smrti 17-letnega Nahela M., ki ga je 27. junija med prometno zaustavitvijo v pariškem predmestju ubil policist. Nemiri so potekali potem vsak dan, tudi za pretekli ponedeljek je bilo napovedanih več shodov proti policijskemu nasilju, a je pariška policija po odločitvi sodišča, da je verjetnost novih nemirov in kršenja javnega reda in miru prevelika, proteste prepovedala.

Brez praznovanj, a z indijskim gostom

Tudi praznovanje največjega državnega praznika ne bo prav nič slavnostno. Francoski notranji minister Gerald Darmanin je že sporočil, da bodo tako v četrtek kot petek, ko bodo potekala praznovanja, mobilizirali okoli 45 tisoč policistov, s čimer se želijo izogniti novim nemirom. Po vsej državi bodo skupno aktivirali več kot 130 tisoč pripadnikov različnih enot varnostnih sil.

Številni župani so praznovanja že vnaprej odpovedali, kar je obsodila predsednica skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen. Prav tako ne bo imel načrtovanega televizijskega nagovora predsednik Emmanuel Macron. 

Kljub temu bo indijski premier Narendra Modi častni gost na vojaški paradi na Elizejskih poljanah. Toda kritiki opozarjajo, da je tako Francija spregledala kršitve pravic pod Modijevo vladavino. Povabilo ob dnevu Bastilje naj bi bila simbolična čast v državi, ki se je pred več kot 200 leti borila za enake pravice za vse državljane. 

Glavna tema pogovorov pa bo – ironično – orožje. Letos naj bi Modi z Macronom podpisal pogodbe za indijsko mornarico o nakupu 26 letal in treh dodatnih podmornic. Indija je največja svetovna uvoznica orožja, Francija pa je po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) za Rusijo druga največja dobaviteljica orožja v Indiji, poroča France24.

V drugem četrtletju verjetno krčenje BDP

Ne samo družbena kriza, tudi francoskemu gospodarstvu se v drugem četrtletju obeta krčenje, saj indeks nabavnih menedžerjev (PMI) kaže, da bi se BDP lahko zmanjšal za 0,5 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Tudi po napovedih Evropske komisije sredi maja naj bi gospodarska aktivnost letos ostala umirjena, BDP pa bi lahko zrasel za 0,7 odstotka. 

"Pred junijskimi podatki je model kazal gospodarsko stagnacijo v drugem četrtletju, junijske številke pa spreminjajo sliko, saj se zdaj pričakuje krčenje ne le proizvodnega, ampak tudi storitvenega sektorja," je dejal Norman Liebke, ekonomist pri Hamburški komercialni banki.

Indeks PMI za Francijo je ta mesec upadel na 47,3 točke in prvič po januarju končal pod 50, kar ločuje rast od krčenja. To je najnižja vrednost v 28 mesecih. "Čeprav to samo po sebi še ne pomeni recesije, se bodo špekulacije, da bo do nje prišlo, verjetno povečale," je dejal Liebke.

Tudi bonitetne hiše so v zadnjih tednih opozorile, da bi se pogled Macronove vlade na gospodarstvo lahko izkazal za preveč optimističnega, potem ko se je Francija v zimskih mesecih v primerjavi s sosednjo Nemčijo komaj izognila recesiji.

Vlagatelji se za nemire ne zmenijo

Kljub gospodarskemu ohlajanju in grožnji recesije pa francoski indeks CAC, ki je sestavljen iz 40 največjih podjetij na pariški borzi, vztrajno raste. Od začetka leta je vrednost zrasla za 14 odstotkov, v juliju pa je indeks zelo volatilen, saj je po začetku izgredov najprej upadel za dobre štiri odstotke, v zadnjem tednu pa znova raste in je nadomestil vse izgube.

Prav tako se družbena in gospodarska kriza ne odražata na dolžniškem trgu. Zahtevana donosnost na državne desetletne obveznice se giblje okoli treh odstotkov in je v četrtkovem trgovanju upadla za deset bazičnih točk. Ostaja za dobrih 50 bazičnih točk višja od zahtevane donosnosti na nemške desetletne obveznice. Prav tako v zadnjih dneh upada zahtevana donosnost na dvoletne francoske obveznice in  se giblje okoli 3,4 odstotka. 

Inflacija popušča

Ta teden je francoska centralna banka sporočila, da inflacijski pritiski še naprej popuščajo, manj podjetij zvišuje cene, nekatera pa jih celo znižujejo. Junija je cene zvišala manj kot desetina industrijskih podjetij, kar je najmanjši delež v več kot dveh letih, je pokazala mesečna raziskava centralne banke, ki je vključevala 8500 podjetij. 

"Mislim, da nismo daleč od najvišje točke obrestnih mer," je za radio France Info dejal guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau, ki je član Sveta ECB. "Toda ko bomo dosegli to najvišjo točko, bo to bolj planota, na kateri bomo morali ostati dovolj dolgo, da dosežemo dvoodstotno ciljno inflacijo," je dejal Villeroy.

Stopnja inflacije se je z majskih 5,1 odstotka junija znižala na 4,5 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji analitiki. Cene življenjskih potrebščin so se na mesečni ravni povišale za 0,2 odstotka. Cene energentov se skoraj niso spremenile, enako hitro kot prejšnji mesec so rasle tudi cene hrane. Rast cen storitev se je prav tako nekoliko upočasnila, in sicer so se glede na maj povišale za 0,2 odstotka. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar